Ali bi morali sadje kuhati?

Ali bi morali sadje kuhati?

16.04.2018 | Avtor: Rudolf Steiner


Ko pogledamo na naša žitna polja si lahko rečemo: »Dobro, da so tam!«, kajti hranijo našo glavo (možgane). Ko pogledamo na solato, ki smo jo posadili, vse te liste, ki jih jemo brez kuhanja, ker se z lahkoto prebavijo v naše črevesje – in želimo si njihovih sil – z njimi dobimo vse, kar vzdržuje naše prsne organe. Poglejte si slive in jabolka, sadje, ki raste na drevesih – Ah! S kuhanjem le teh nimamo problemov, saj se sama kuhajo na soncu celo poletje! Tam se je notranje zorenje že odvilo, tako, da je sadje precej drugačno od korenin ali stebel (ki niso zoreni, temveč posušeni od sonca).

Sadja, kot sem rekel, ni potrebno veliko kuhati – le če imamo oslabljen organizem, in v tem primeru črevesje ne more razkrojiti sadja. Takrat ga moramo skuhati; uživati moramo dušeno sadje in podobno. Če ima nekdo bolezni črevesja, mora biti pazljiv, da uživa sadje v kuhani obliki – omako, džem in tako dalje. Če ima nekdo popolnoma zdrav prebavni sistem, popolno zdravo črevesje, potem je sadje pravilna oblika za hranjenje spodnjega dela telesa, z beljakovinami, ki jih vsebuje. Beljakovine, iz katerega koli sadja hranijo vaš želodec za vas, hranijo vse vaše prebavne organe v vašem spodnjem delu telesa.

Vidite lahko, kako dober instinkt imajo ljudje za te reči!

Več o tem v knjigi >>> Prehrana in zdravje / Rudolf Steiner


Ključne besede: Prehrana in zdravje Rudolf Steiner kuhanje sadje prebavila bolezni črevesja 



Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
Morda boste prav vi iztrgali iz stoletij pozabe košček zemlje in vdahnili življenje novemu keltskemu vrtu ...
Slikanica Ko pride pomlad je oda temu letnemu času. Pomlad je čas prebujenja in veselja.
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Veliki izziv življenja je premagati meje znotraj sebe, jih odriniti tja, kamor še v sanjah ne bi pomislili, da je mogoče.

(Sergio Bambaren)