Bistvene dimenzije barv - Barvnost

Bistvene dimenzije barv - Barvnost

21.11.2010 | Avtor: dr. Anton Trstenjak
"Čiste beline in črnine dejansko v navadnem življenju nikoli ne vidimo, zato je jezikovno in fenomenološko netočno, če trdimo o belini, da je postala bolj bela; kajti belina ne dopušča nobenega jakostnega stopnjevanja, ampak samo kvalitetno spremembo. Z drugimi besedami: barva, ki je sedaj postala svetlejša ("bolj bela"), prej dejansko še ni bila bela, ampak svetlo siva."

Med bistvene znake vsake barve spada ravno njena barvnost sama.

1. Barvnost

Pogosto rabijo namesto barvnosti ali barvnega tona tudi splošnejši izraz barvna kvaliteta, vendar govori proti temu izražanju širši pomen pojma kvaliteta, ki ga zato bolje rabimo kot višjo ali skupno oznako za vse bistvene lastnosti barv. Glede tega bi bilo torej bolje barvno kvaliteto istovetiti z barvno dimenzijo: bistvena kvaliteta je isto kot bistvena dimenzija barv.

V skladu s tem bi bila barvnost delna kvaliteta ali bistvena sestavina vsake barvne kvalitete. Iz tega je takoj jasno, da barvnost ne obsega samo pisanih, marveč tudi nepisane ali nevtralne barvne kvalitete, torej ne samo vrste rdeče - rumeno - zeleno - modro, ampak tudi črno - belo. Čisto fenomenološko - in samo ta vidik pride v tej razpravi v poštev - sta obe vrsti barvnosti enakovredni.

Razlika obstaja samo v tem, da so nepisane barvnosti, če jih hočemo grafično ponazoriti, podobne premici, na katere sredini imamo nevtralno sivino, na obeh koncih pa belino in črnino, medtem ko so pisane barvnosti bolj podobne zaključenemu krogu, ali bolje, kakor bomo pozneje videli, elipsi, na kateri prehajata skrajni zunanji točki, namreč rdečina in modrina, po posredovanju vijoličnih odtenkov ena v drugo. Če pri tem upoštevamo še dejstvo, da imamo podobne prehode tudi med rdečo in rumeno, rumeno in zeleno, zeleno in modro barvnostjo, potem se nam razodene mnogo bogatejša pestrost pisanih barvnosti v primeri z nepisanimi.

Nadalje moramo poudariti, da so vrste pisanih in nepisanih barvnosti čiste kakovostne vrste in ne količinske  ali intenzitetne. Če vzamemo za primer sivo barvo, potem ta ne more postati nikoli bolj ali manj siva, kajti v primeru, da se bliža bolj črnemu koncu, se spremeni pač ravno njena kvaliteta sama, opravka imamo z drugo, namreč črni barvi bliže stoječo sivino. Isto velja tudi o čisto beli in črni barvi.

Čiste beline in črnine dejansko v navadnem življenju nikoli ne vidimo, zato je jezikovno in fenomenološko netočno, če trdimo o belini, da je postala bolj bela; kajti belina ne dopušča nobenega jakostnega stopnjevanja,  ampak samo kvalitetno spremembo. Z drugimi besedami: barva, ki je sedaj postala svetlejša ("bolj bela"), prej dejansko še ni bila bela, ampak svetlo siva.

Da, isto moramo reči celo o pisanih barvah, čeprav imamo ravno tukaj še najbolj vtis,  kakor da gre na primer pri mešanici med rdečim in modrim in sploh pri vsaki prehodni barvi za stopnjevanje intenzitete, kjer se gibljemo od rumenega do vedno "bolj" rdečega in obratno.

Toda do takšne predstave mora priti samo tisti, ki ima pred očmi predvsem fizikalno mešanico med rumenim in rdečim. Preprost opazovalec, ki brez predsodka in zgolj zaznavno dojema barvnost (vmes med rumenim in rdečim), tako kakor pač nanj učinkuje, ne bo prišel nikoli do zaznave jakostnega stopnjevanja ene in iste barvnosti, ampak do vtisa kakovostne spremembe barvnega pojava.
 
Svetlobnost in senčnost barve je odvisna od zunanjega polja. Na spodnjem koncu so notranja polja temnejša kot zunanja in napravijo vtis senčnosti, zgoraj pa so svetlejša in napravijo zato vtis svetlobnosti.

Svetlobnost ali senčnost barvnosti je potemtakem odvisna od sestave zunanjega polja, je torej docela relativna lastnost. Toda prav zaradi tega zgolj relativnega značaja ne moremo svetlobnosti in senčnosti barvnih kakovosti šteti k bistvenim sestavinam ali dimenzijam barv, kajti morajo nam biti dane glede na okolico, tj. imeti morajo absolutni značaj. Če sta namreč svetlobnost in senčnost glede tega zgolj relativni lastnosti, je jasno, da moreta tudi manjkati, ne da bi zaradi tega izginila tudi barvnost sama.  


(povzetki barvnih analiz po Antonu Trstenjaku - iz knjige: Psihologija barv. Ljubljana : Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, 1996.)
 
>> Več knjig o likovni teoriji in umetnosti >> Slikarstvo & likovni priročniki


Ključne besede: Anton Trstenjak dimenzije barv barvnost barve psihologija barv barvna kvaliteta barvni toni črno belo 



Mavrični svet barv za otroke. Poučna otroška knjiga, ki otrokom predstavi barvne osnove in barve v naravi preko prikupne zgodbice o mavrici in malih šolarjih
Korak za korakom v svet računalnika je priročnik za začetnike, ki se še spoznavajo z računalnikom in njegovim delovanjem.
2 knjigi: 1. Kneippova domača lekarna, avtor Sebastian Kneipp & 2. Prehrana in zdravje, avtor Rudolf Steiner
Ob tem, ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi, ki je tako resnična, kot so vibracije, ki izražajo svetlobo, toploto, elektriko, magnetizem
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Najvišje spleza tisti, ki pri plezanju pomaga drugim.

(Georg Matthew Adams)