
Branje
25.12.2024 | Avtor:
dr. Jože Ramovš"Ali si lahko zamislite življenje na današnji stopnji brez branja? Z branjem smo prišli do velikega dela svojega znanja, branje časnikov nas dan za dnem seznanja z novicami, branje strokovnega in poljudno znanstvenega tiska nas izobražuje, prebiranje leposlovja, modroslovja in duhovnega branja nas duhovno bogati kakor malokaj drugega, branje prijetnih besedil nas razvedri in zabava ..."
Od tiste davnine pred desettisočletji, ko se začno gostiti sledi človekovega doživljanja, se kaže tudi njegovo hotenje, da bi svoje spoznanje in čutenje "zapisal" potomcem. Začel je s slikarijami po stenah jam in z vrezi v kamen, nadaljeval s slikovno pisavo, s simbolično stiliziranimi zapisi besed ali zlogov, in končno izumil črkovno zapisovanje glasov.
Prvi prednik naših pisav je feničanska pisava (okrog 1600 pr. Kr.) iz Biblosa; od tod besedi biblioteka in biblija. Množično širjenje pisane besede pa je omogočila Gutenbergova iznajdba tiska (okrog 1450). Lahko rečemo, da se s pisano besedo začenja nagli razvoj današnje civilizacije.Trud za knjigo ni zaman. Znanje in izkušnje, ki so jih stoletja nakopičila v knjige, nam omogočajo, da ne začne vsak rod znova s kameno dobo in vsak posameznik z Robinzonom. Globoka človeška doživetja in čustva, ki so jih v imenu vseh zapisali nadarjeni izbranci človeštva, pa nas notranje plemenitijo in opozarjajo na razne temne sile v nas in v okolju.
Ali si lahko zamislite življenje na današnji stopnji brez branja? Z branjem smo prišli do velikega dela svojega znanja, branje časnikov nas dan za dnem seznanja z novicami, branje strokovnega in poljudno znanstvenega tiska nas izobražuje, prebiranje leposlovja, modroslovja in duhovnega branja nas duhovno bogati kakor malokaj drugega, branje prijetnih besedil nas razvedri in zabava, in naposled je branje kot biblioterapija tudi zelo dobra metoda pri raznih oblikah osebnostne terapije in urejanja medsebojnih odnosov v družini.
Nasveti
● Vsakdanje časniške in druge informacije je boljše brati hitro, pregledno, bežno; nekateri pravijo diagonalno.
● Leposlovje, zlasti poezijo, berimo počasi in čuteče, da v nas zapoje doživljanje; svoje doživljajske utrinke si je dobro zapisovati (glej Dnevnik). Materin jezik, in podobno tujega, si bogatimo tako, da pri branju dobre literature izpisujemo lepe besedne zveze in stavke.
● Strokovno in poljudnoznanstveno slovstvo je treba brati temeljito in premišljeno, če ga študiramo; hitro in pregledno, če se le informiramo.
● Pravijo, da bi bilo treba prebrati vsaj po eno leposlovno ali duhovno knjigo na mesec "za dušo" in po eno strokovno ali modroslovno "za pamet"; seveda pa mnogi preberejo veliko več kot toliko, mnogi manj, mnogi pa tako rekoč nič, toda slednji res postajajo čedalje večji kulturni barbari in duhovni ubožci, če pa so strokovnjaki, se bližajo dnevi, ko bo njihovi diplomi dejansko "potekel rok trajanja".
● Vsak človek bi moral imeti svojo osebno knjižnico; vsaj nekaj osebnih knjig. Že otroke je treba od prvih slikanic in pravljic naprej navajati na lastne knjige in na spoštovanje knjige, kajti knjiga je velika kulturna svetinja, treba je zelo paziti nanjo.
Knjige > Spletna knjigarna Doria
(Članek je bil prvotno objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)
Ključne besede: Jože Ramovš Sto domačih zdravil za dušo in telo branje knjige dnevnik osebnostna rast pogovor razumevanje komunikacija
• Dnevnik
• Pisanje
• Mir - Sto domačih zdravil za dušo in telo 1
• Počitek