Natisnite    Pošljite prijatelju

Dnevnik

Pisanje je duševno in osebno bolj intenzivno kakor zgolj premišljanje; kar si človek zapiše, je navadno bolj domišljeno, lepše izraženo in to si veliko bolje zapomnimo (glej Pisanje).

Zato ni čudno, da so v poslovnem življenju samoumevni razni delovni dnevniki, delovodske knjige, finančni dnevniki in podobno. Pred Novim letom je na prodaj in med darili veliko različnih rokovnikov, v katere naj si človek čez leto dan za dnem zapisuje svoje obveznosti in dela sproti kratke zapiske, da ne pozabi pomembnih stvari. Za isti namen so čedalje bolj dodelani tudi računalniški programi.

Vse to je dnevniško - večinoma količinsko zapisovanje v rabnem in poslovnem življenju, kjer poteka skrb za uspešno preživetje, je torej pomemben vsakdanji pripomoček za red, točnost in uspešnost.

Kaj pa na osebnem in odnosnem področju, kjer se kuje človekova osebna kakovost in medčloveški odnosi?

Odgovor se glasi: zapisovanje osebnih premislekov, doživetij, spoznanj, odločitev, pa tudi dogodkov je zelo učinkovito "domače zdravilo" za osebno zorenje, za bogatenje svojih izraznih zmožnosti, za doživljajsko povezanost vsega v celoto, za ostrenje temeljnih duhovnih zmožnosti. Objavljeni dnevniki umetnikov, znanstvenikov, mistikov, politikov, kronistov in tudi čisto navadnih ljudi so pomemben prispevek v kulturi, duhovnosti in zgodovinopisju.

Osebni dnevnik najraje pišejo mladostniki. Žal ga potem radi uničijo in ga ne nadaljujejo. V posameznih obdobjih ali vse dejavno življenje ga pišejo nekateri zelo ozaveščeni in kultivirani ljudje; zase, da ob njem zorijo in intelektualno napredujejo, ali pa tudi kot kroniško in doživljajsko pisanje za javnost.

Če pomislimo na vso to  zdravilno in krepilno moč dnevniškega pisanja, ni čudno, da so nekateri sistemi za osebnostno in medčloveško urejanje uporabili pisanje osebnega dnevnika kot terapevtsko metodo; tak je denimo socialno-andragoški sistem za urejanje alkoholičnih družin, ki sem ga opisal v knjigi Boj za življenje družine.

Pri tem se je pisanje osebnega dnevnika v času intenzivne osebnostne in družinske terapije izkazalo za skorajda nenadomestljiv pripomoček. Ira Progoff je naredil na osnovi pisanja dnevnika celoten sistem življenjskega poglabljanja in osebnostne rasti; njegova metoda se imenuje intenzivni dnevnik. V njem imajo pomembno mesto tako imenovani "notranji pogovori", ko se človek v veliki sproščenosti vživi v neko pomembno osebo in spontano piše dolg pogovor z njo v premem govoru.

Elisabeth Lukasova pa je  zadnjo stopnjo logoterapevtskega usposabljanja, to je leto poglobljene izkušnje logoterapije na samem sebi, pripravila na temelju sintetičnega pisanja o svoji preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Zakaj ne bi tudi vi začeli pisati svojega osebnega ali pa družinskega dnevnika? To domače zdravilo za dušo in telo je učinkovito in poceni, priprava rednega obroka tega "zdravila" - vsak dan ali vsaj na nekaj dni - pa terja veliko truda in discipline.

Nasveti

● Navadite se uporabljati rokovnik tako, da vam ne bo le kazalo tekočih obveznosti, vanj tudi sproti pišite ključne besede in stavke o pomembnem dogodku, spoznanju ali doživetju. Pozneje v primernem času to prelijte v lepšo obliko osebnega dnevnika, strokovnega članka ali za drug primeren namen.

● Radi sezite po dobri dnevniški knjigi: umetnika, znanstvenika, svetnika, politika. Tudi v osebni ali družinski knjižnici mora biti nekaj knjig te vrste. Branje dnevniških in spominskih knjig je navadno lahko in zanimivo, poučno in lepo. Seveda je treba upoštevati, da je opisano izrazito subjektivno videnje pisca.

● V svoj osebni dnevnik poskusite napisati tudi kak notranji pogovor po Progoffovi metodi intenzivnega dnevnika. Ob mirni klasični glasbi ali na kak drug način se močno sprostite, potem pa si v duhu zaželite pogovora s kako za vas pomembno osebo, zaprite oči in si jo živo predstavite, kar najgloblje se vživite vanjo nato pa začnite z njo pismeni pogovor v svojem dnevniku: pozdravite jo, nagovorite, poslušajte, kaj vam bo odgovorila... Roka pa naj piše vajin pogovor v prvi osebi, v premem govoru, vse dokler se pogovor ne izteče in se ne poslovita. Ti pogovori vam lahko veliko pomagajo pri razjasnitvi kakih spornih odnosov s starši, s sozakoncem ali s kom drugim v preteklosti ali danes, in prav tako k poglobitvi odnosov z najbližjimi, celo verskega odnosa z Bogom, če se lotite takega intenzivnega dialoga z njim.