|
Vseh člankov avtorja dr. Jože Ramovš: 60
 Klepet
01.05.2015 | Avtor: dr. Jože RamovšKlepet je lahkotna oblika pogovora brez kake izrecne ali celo zahtevne vsebine. Človek ga ne more jemati zares. Njegov pomen je predvsem družabnost in duševna sprostitev in spontano socialno učenje: pri klepetu človek pride do raznih novih informacij o svetu – večkrat napačnih – spoznava ljudi in preizkuša ob njih svoja stališča.
 Avtor Anton Trstenjak in barve
10.02.2012 | Avtor: dr. Jože RamovšSpoznanja in odkritja na področju psihologije barv so najvišji dosežek Antona Trstenjaka kot eksperimentalno psihološkega znanstvenika.
V širokem svetu so mu prinesla ugled, doma pa ostaja v barvni psihologiji prvi in največji.
 Večerni sklep dneva
25.01.2012 | Avtor: dr. Jože RamovšKako se ljudje motijo, ko mislijo, da danes popravljajo zavožen včerajšnji dan in da bodo jutri nadomestili današnje zamude. Vsak trenutek gre sam zase dokončno v zgodovino kot nespremenljivo dejstvo, naslednji trenutek je že nova odprta možnost, ki pa izhaja tudi iz izkušnje prejšnjega. Zato je pomembno, da človek svojih dni ne vleče v mislih za sabo, ampak se navadi neposredno pred spanjem vsak dan zaokrožiti v celoto.
 Telovadba
02.01.2012 | Avtor: dr. Jože RamovšČloveško telo je mojstrovina spretnosti in moči, je umetnina lepote in skladnosti. Za nekatere od telesnih odlik ljudje bolj skrbijo, na primer za lepoto, druge pa pogosto zanemarjajo.
 Pozaba - Sto domačih zdravil za dušo in telo
26.10.2011 | Avtor: dr. Jože RamovšKako radi potožimo, da smo pozabljivi, tukaj pa bomo govorili o pozabi kot nenadomestljivem "domačem zdravilu za dušo in telo". Spomin je predragocena duševna zmožnost, brez katere ne bi mogli živeti. Toda tudi pozabljanje je dragoceno; pomislite, kako bi živeli, če bi se nič od tega, kar se je z vami zgodilo in ste imeli v svoji zavesti od rojstva do danes, ne bi utopilo v pozabo.
 Trpljenje
06.08.2011 | Avtor: dr. Jože RamovšBolečina je delež vsega živega, človekov neločljivi spremljevalec pa je tudi trpljenje. Antropohigiena torej nikakor ne sme mimo vprašanja o smislu bolečine in trpljenja.
Bolečina je predirljiv alarm, da je s telesom ali z duševnostjo nekaj narobe. Vedno je nezaželena in neprijetna, kakor je vsak alarm. Vsaka bolečina pa vsebuje tudi energetski naboj za reševanje iz zagate. Bolečina je torej nujno potreben naravni mehanizem za preživetje človeka ali živali.
 Sloga
17.09.2017 | Avtor: dr. Jože RamovšSloga izvira predvsem iz zavestnega medsebojnega dopolnjevanja in iz ustvarjalnega preseganja spornih razlik, zgnetena pa je iz testa človeške zrelosti, solidarnosti in dobrote. Sloga tudi ni zunanja medsebojna odvisnost ali korist; dva gangsterja sta na videz zelo složna pri ropu, toda "barabe se spro na dveh točkah: za večji delež, ko si delijo plen, in ko drug drugega tlačijo v govno, da bi oprali sebe, ko so v škripcih", rad poudari psihiater Jakopič. Prav tako sloga ni navidezen pokopališki mir v družbenem sožitju pod prisilo političnega "bratstva" ali enotnost mase ljudi, ki so omamljeni z isto idejo.
 Jok
02.08.2011 | Avtor: dr. Jože RamovšVsi smo izpostavljeni miselnosti, da bi morali biti vedno zadovoljni, srečni, lepi, mladi, bogati, zdravi, uspešni, ugledni, da bi morali samo uživati, živeti v blaginji, obilju ... Vse, kar je temu nasprotno, je kakor sramotno. Žalost in jok seveda tudi. Te splošne miselnosti se ne zavedamo jasno in tudi vgnezdi se predvsem v našo podzavest. Navzven jo izdajajo naša dejanja.
 Glasba
03.04.2011 | Avtor: dr. Jože RamovšLepota, ki je v zvokih in njihovem sozvočju, v ritmu in melodiji, je človeškemu srcu ena najbolj izbranih sladic, mnogim ljudem pa skoraj glavna duhovna hrana. Glasba razveseljuje človeka in olepša njegove vesele trenutke, glasba mu pomaga preboleti najhujše žalosti, glasba ga opogumlja, glasba mu pomaga k zbranosti in ga tudi sama na sebi duhovno plemeniti.
Ob tem, ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi, ki je tako resnična, kot so vibracije, ki izražajo svetlobo, toploto, elektriko, magnetizem | Spoznavanje velikih in malih tiskanih črk slovenske abecede skozi igrivo opazovanje in prepoznavanje žuželk | Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet | Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ... |
|
Gozdna ptica nikoli ne želi kletke. Henrik Ibsen
|