Natisnite    Pošljite prijatelju

Družinska ura

Družinski odnosi so glavna moka, iz katere je spečena pogača družinske sreče, slabi družinski odnosi pa glavnina peklenske sopare, v kateri se cvrejo družinski člani razrvane družine. Vidna oblika medsebojnih odnosov med družinskimi člani pa je njihovo občevanje ali komunikacija.

Družinski pogovor je pogosto zelo klavrn. Včasih je družina podobna staremu glasbenemu avtomatu, ki kar naprej vrti svojih nekaj škripajočih plošč. Drugič se pogovor v družini brez potrebe spremeni v prepir. Ali pa je prazen; drug drugemu ne znajo ali ne zmorejo povedati pomembnih stvari, čeprav jih čutijo v sebi, kakor je zapisal Cankar po materini smrti, da bi z golimi rokami odkopal njen grob in ji povedal eno samo besedo, ki mu prej ni hotela iz ust. Posebno mučne igre brez meja so "tihi tedni" med zakoncema.

Kdaj lahko rečemo, da je družinski pogovor v redu? Recimo:

● če vsak družinski  član lahko pove in pokaže, kar misli in čuti, ne da bi s tem zbudil nezadovoljstvo ali nasprotovanje,

● če vsak pozorno posluša druge, tako da dojame, kaj so hoteli povedati in pokazati, ne pa, kar si sam misli, da hočejo povedati, in naposled,

● če so se vsi voljni med seboj pogovoriti o vseh skupnih stvareh tako, da se prej ali slej sporazumejo.

V družinskem življenju so tudi spori. Popolnoma se jim ne da ogniti, pa tudi potrebno ni, saj se lahko razvozlajo zelo plodno, seveda pa so jalovi in prepirljivi pogovori znak skaženih družinskih odnosov.

Skažene družinske odnose je mogoče zboljšati;  je pa to zelo težko delo. Družina, v kateri se ne znajo pogovarjati, kjer namesto pogovora renčijo drug na drugega, kjer vsi živijo tiranijo enega, pa naj je to oče, mati ali razvajen otrok, kjer gledajo v tla in si obračajo hrbte v tihih dneh... - tudi ta družina se lahko dokoplje do dobrega medčloveškega pogovora, smešno pa bi bilo pričakovati, da je to lažje doseči, kakor narediti iz podstrešja novo stanovanje za otroke.

Družinska ura je domače zdravilo za odnose v družini, obenem pa učna ura za umetnost dobrega družinskega pogovora.

Nasveti

Družina, ki se odloči za družinsko uro, si izbere določen dan in uro v tednu. To uro bodo vsi zbrani za družinsko mizo - lepo pogrnjeno in s šopkom cvetja v sredini - za nobenega ni tačas pomembnejšega opravila. Pri družinski uri se pogovarjajo o navadnih stvareh, vendar na nenavaden način. Družinska ura namreč poteka po učnih pravilih - saj je to šola za zboljšanje njihovega vsakdanjega pogovora.

Družinsko uro vodi vsakokrat drug izmed družinskih članov. Ta ima pred sabo tudi lepo vezan zvezek - družinsko knjigo, da vanjo zapisuje pomembnejše točke pogovora. To uro se morajo mirno in disciplinirano pogovoriti o vsem, kar je pomenljivo za njihovo družinsko življenje v tednu nazaj in naprej. Da lepo poteka, se morajo vsi držati temeljnih pravil olikanega družinskega pogovora; delo po teh pravilih je nujno potrebno, če hočejo z njo zboljšati odnose, zato se mora vsak sam zase zavedati, da se je osebno odločil sam in vsa družina skupaj za delo po njih.  Pravila so na primer tale:

1. Vsak družinski član pri družinski uri na lep način pove vse, kar se mu zdi smiselno in potrebno za družinsko življenje; na družinski  uri ni prepovedanih tem.

2. Vsak pozorno posluša tistega, ki govori, brez nestrpnosti in skakanja v besedo; samo s takim poslušanjem ga bo vsak vsaj deloma razumel, kakor razume on sam sebe.

3. Vsak ima pred očmi, da prej ali slej "lepa beseda lepo mesto najde", da ga bodo drugi začeli posnemati v lepem in naklonjenem pogovoru, če bo le s tem začel sam; torej je od njegovega  načina govorjenja odvisno, ali se bodo v družini naučili biti drug drugemu blagoslov ali pa bodo še naprej živeli v peklenskem družinskem ozračju.

(Odlomki  iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 1.)