Ekološka psihologija, 4. del

Ekološka psihologija, 4. del

12.12.2006 | Avtor: dr. Anton Trstenjak
"Z vzvodi sedanjosti znanost usodno pritiska na prihodnost. Tako se vsa znanost s tehniko v zadnjih letih zmeraj bolj neposredno sooča z nalogami, ki jih prej ni niti poznala. "
V znanost o preživetju

Tako pa ni čudno, če danes nastaja že kar nova »znanost o preživetju«. To ni morda samo nekakšna futurologija, nekakšno ugibanje o »možni prihodnosti«, kar je morda delno tudi, temveč naj bi bila predvsem znanost o sekundarni ali terciarni ali sploh višjeredni človekovi adaptaciji na naravo, ki že dolgo ni več zgolj »narava«, ker ji je človek že močno skazil njeno obličje in njene funkcije z neštetimi vsestransko prepletenimi artefakti.

Naloga te znanosti o preživetju naj bi bila predvsem v nepreslednem pregledovanju, predvidevanju in usmerjanju znanstveno tehniškega in civilizatoričnega (družbenega) razvoja, kolikor utegne človeka zmeraj bolj odtujevati od narave in tako ogrožati njegov obstoj.
Gre ji za empirično »dimenzijo prihodnosti«, ki naj bi jo ustvarjali v sedanjosti. Gre za to, da »prihodnost ne bi nikoli prenehala«. Gre za to, da bi se človek v sedanjosti zavedal svoje odgovornosti za prihodnost. Zavedati pa se moramo: ta prihodnost se je že začela.

Doslej te potrebe nismo tako močno čutili. Človek, ki je ves zajet v sedanjost, ne utegne misliti na prihodnost. Danes pa smo se znašli na taki stopnji civilizatoričnega napredka, da nam je prihodnost enako neposredna naloga kakor sedanjost. Neodgovorno civilizatorično početje sodobnega človeka v sedanjosti ogroža neposredno tudi že prihodnost.

V prejšnjih časih, v predindustrijski dobi, je človeku, posamezniku in družbi, zadoščalo za preživetje, če je skrbel za »sedanjost«; prihodnost je lahko mirno prepuščal poznejšim rodovom. V že trikrat stopnjevani (toplotni, električni, atomski) industrijski družbi povzroča človek s svojimi civilizatoričnimi in energetskimi posegi v naravo ireverzibilne učinke, ki gredo v prihodnost. Z vzvodi sedanjosti usodno pritiska na prihodnost.
Tako se vsa znanost s tehniko v zadnjih letih zmeraj bolj neposredno sooča z nalogami, ki jih prej ni niti poznala.

Danes smo v znanosti in tehniki napredovali že tako daleč, da ni več glavna naloga, ta napredek še stopnjevati in odkrivati »nove svetove«, temveč vprašanje, kako ta že odkriti, za nas »stari svet« na novo prilagoditi naravi, kako s procesi prilagajanja na tej višji, recimo že drugi ali tretji ravni obvarovati človeka pred nadaljnjo nevarno odtujitvijo in ogrožanjem njegovega obstoja, hkrati pa, kako že kontaminirano naravo zopet »razkužiti«, da nam bo zanesljiv vir zdravja.

V prihodnost bo morala »znanost o preživetju« postopno izpodrivati vse druge znanstvene panoge in njihove načrte in sama stopiti v ospredje. Velja pa tudi narobe: toliko si bo človeštvo zopet utrjevalo svoj biološki obstoj, koliko bo znanost o preživetju postala nova stvarnost.

(Se nadaljuje) >>> Ekološka psihologija, 5. del (Odlomek iz knjige Ekološka psihologija

Priporočljivo branje >>  Knjige o ekologiji in varstvu okolja > Ekologija


Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Anton Trstenjak  ekologija  ekološki problemi  ekopsihologija  ekološka psihologija  človekovo okolje  odnos do okolja  okoljska problematika  Zemlja 



Visoko v gorah je desetletni pastirček Tonček pasel svoje ovčice. Vsako jutro je zgodaj vstal in jih preštel.
S pomočjo organskega vrtnarjenja si lahko pridelamo zdravo zelenjavo in sadje na naraven način.Priročnik za sonaravno eko vrtnarjenje.
Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...
V kompletu so zbrani trije priročniki za risanje po korakih ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Nekdo je bil včasih nihče, ki je želel in to storil.

John Burroughs