En regišter ... Ena kratka postila (odlomek)

En regišter ... Ena kratka postila (odlomek)

31.10.2017 | Avtor: Primož Trubar
"Ampak jest sem močnu zuper pridigal inu govuril; za tiga voljo so mene hoteli ti farmani biti, de sem od nih moral pobegniti. "


Pred oseminudvaseti lejti, tedaj kedar sem v Loki per Radočeju farmošter bil, je bila gori nad Kompolom v vinogradih ena baba; ta se je svetila inu pravila: s. Sebastijan inu s. Roh vsako nuč k ni prideta, ž no govorita inu velita, de se njima na tim hribu nad Kompolom inu Šemačino ena cerkev sturi inu sezida; aku tiga ne dajo, taku hočta čez ludi inu čez živino tako pomor inu žlize poslati, de malu ludi inu živine žive ostane; onadva tudi hočta vse vinograde inu pole s točo pobiti.

Takim babskim hudičevim marinam so ti preprosti ljudje verovali, inu zdajci od lesa inu desak sture eno kapelico ino začno undu mašovati, živinu inu drugu blagu ofrovati inu perpravlati kamine h timu zidanu.

Ampak jest sem takimu zidanu inu ofrovanu močnu zuper pridigal inu govuril; za tiga voljo so mene hoteli ti farmani na Šemačini biti, de sem od nih moral pobegniti.

Natu pošlem mujga vikarja, gospud Jerneja Rugelna, h ti babi inu pustim vprašati, v kateri uri inu v kakovi štalti ta dva svetnika k ni hodita; natu je ona djala, ob pulnoči vselej dva lipa črna moža k ni prideta.

H timu je gospud Jernej rekel: "Nekar ne pravi, de sta črna, temuč de sta bela, zakaj ti zludji so črni, svetniki so beli."

Ona odgovori: "Ja gospud, jest hočm reči, da sta bela."

Glih taku ena druga baba je hotela imejti, de bi se bila ta tretja cerkov gori na Bruniki per tih Trijeh kralih zidala.

Blizi mujga rojeniga domu per Rastičici je ena cerkov Divice Marije, kir se prvi na Silevici. Undu se je tudi ena vsem ludem vejdeča kurba, tej so djali Šavleča Katerina, inu ena vduva Margeta Hudakončevka inu en muj stric Gregor Trubar malinar - le-ti tri so se tudi veden svetili inu pravili, koku se nim Divica Marija perkazuje inu hoče imejti, de se na Silevici en nunski klošter sezida.

S tejm pravlenem so tudi h ti cerkvi dosti gvanta inu živine perpravili. Od tiga so farji inu cehmojstri dobru lebali inu per tim hud konec vzeli:

farmošter te iste cerkvi je od sujga svaka ubijen,
cehmoštre so Turki ujeli,
mujga strica Gregorja je enu drivu ubilu,
Hudakončevka je v Ahen hodejoč - nišče ne vej, kej oli koku - umrla.

Glih taku ta cerkov na Sveti gori per Gorici je tudi od ene zludijeve babe gori prišla inu te druge cerkve na gorah skoraj vse.

H timu farji, škofi inu nekateri gospudje melče, zavolo kir od tacih malikovih ofrov imajo dosti mesa h kuhanu.

Oli zludi nje, kir h taki pregrehi melče, zuper ne pridigujo inu ne branijo, bode tudi kuhal v tim peklu vekoma, aku prave pokure inu per pravim času ne dajo.




Ključne besede: Primož Trubar 



Modrin je letal preko zelenega travnika. Iskal je prav posebno rastlino. Taval je daleč naokoli, pa je ni našel.
Pravljica govori o mali deklici Sari, ki je živela v hišici ob morju. Po dedkovem pripovedovanju pa je prav v tej hišici pred davnimi leti živel deček Jan, ki je ob obali videl čisto pravo morsko deklico!
Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
Ta knjiga vam bo pokazala, kako biti v življenju srečnejši in kar je še pomembneje, kako izkoristiti to srečo, da bi postali uspešnejši.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
"Ljudje smo večinoma toliko srečni, kolikor hočemo biti."

Abraham Lincoln