Natisnite    Pošljite prijatelju

Etični razlogi za vegetarijanstvo

Etika je nasploh zelo pereča tema današnjega časa - kako jo opredeliti, kdo je pristojen, da postavi splošno sprejemljiva merila, kakšna je možnost, da se obdrži v svetu, kjer so na prvem mestu dobiček, gospodarska rast in čim večji izkoristek, v glavah ljudi pa skrb za denar, denar, denar …? O prehrani niti ne utegnemo razmišljati; je le nujno opravilo, ki ga odpravimo čim hitreje, celo ob branju, gledanju televizije, hoji ali stoje v restavraciji. Sami presodite, koliko je to naravno (in etično do nas samih) ter ali je res neizogibno.

Pomen pisanja in govorjenja o vegetarijanstvu je to, da se ljudje odprejo notranjemu glasu telesa, občutkov in seveda vesti, ter naredijo, kakor jim ti glasovi velevajo. Sam sem zagovornik izhajanja iz sebe, ne pa iz pritiska okolice - odločite se za vegetarijanstvo na podlagi argumentov, ki vas dejansko prepričajo, pri tem pa ohranite (oz. povečajte) dobro zdravje in počutje. Ukrepi nekaterih skrajnjih organizacij, ki delajo psihični pritisk nad ljudmi ali pa se z nasiljem borijo proti mesni in krzneni industriji ter drugim mučiteljem živali, se mi ne zdijo prava pot. Bolje je s svojim zgledom zdravega in harmoničnega življenja pokazati, kakšno je lahko življenje brez mesa - z neprimerljivo manj bolezni, stresa, živčnosti in nenazadnje stroškov za hrano. Potem lahko na podlagi osebne izkušnje brez agresivnosti pišemo in govorimo o tej temi.

Vegetarijanstvo je ozaveščanje o delovanju sveta, našega organizma in drugih bitij, zato ga ponavadi spremlja tudi opuščanje drugih zdravju in okolju škodljivih razvad, kot so kajenje, opijanje in lenarjenje. Brez takega ozaveščanja je vegetarijanstvo le nestalna kaprica. Kakšna korist je od tega, da sem ekološko osveščen in dajem ves papir v reciklažo, po drugi strani pa pri tiskanju ali pisanju razmetavam z njim - na A4 list zapišem eno telefonsko številko, preden jo prenesem v notes, potem pa ga zmečkam in odvržem; resda na kup za recikliranje, pa vendar - zakaj cel list? Vegetarijanstvo s tovrstnim odnosom je nedosledno.

Pri doslednih vegetarijancih, ki dolgo vztrajajo pri svoji odločitvi, so etični razlogi verjetno med najtehtnejšimi. Sem štejem tudi ekološke razloge, saj je ekologija etičnost, le da v odnosu do okolja (o njeni povezavi z vegetarijanstvom bom pisal v eni kasnejših številk). V prvi vrsti pa je tukaj le odpor do trpljenja živali, ki so ga deležne ne le ob zakolu, temveč ponavadi vse svoje življenje. O tem je napisanih kar nekaj knjižic in člankov, a žal večina ljudi strašna dejstva še premalo povezuje z zrezki na krožnikih in salamami v sendvičih. Kako malo je človeštvo že v prejšnjih stoletjih razumelo to povezavo, kažejo izjave slavnih vegetarijancev iz preteklosti:

"Človek je pravzaprav kralj zveri, saj jih po okrutnosti prekaša. Ljudje živimo za ceno življenj drugih. Živa pokopališča smo! … Prišel bo čas, ko bodo ljudje gledali na ubijanje živali, kakor danes gledajo na ubijanje ljudi." -- Leonardo da Vinci

"Ali sem vam res zdi nenavadno, da se je Pitagora vzdržal mesa? Sam se raje sprašujem, po kakšnem naključju in v kakšnem duševnem stanju se je prvi človek z usti dotaknil strjene krvi in ponesel k ustnicam meso mrtvega bitja. Kako je lahko na mizo postavil mrtva, postana telesa ter si jih drznil imenovati hrana, ko pa so vendar še pred kratkim mukala, tekala in živela? Te živali vsekakor niso levi in volkovi, ki bi jih pobijali v samoobrambi. Nasprotno, za te nam ni mar, koljemo pa nedolžna, krotka bitja, ki nimajo krempljev in zob, s katerimi bi nas lahko poškodovala. Da bi dobili malo mesa, jih prikrajšamo za sonce, svetlobo in življenje, do katerih imajo pravico po rojstvu in bitju … Če že razglašate, da ste bili ustvarjeni za tako hrano, pa sami ubijte, kar želite pojesti. Vendar storite to le z lastnimi močmi, brez pomoči mesarskega noža, gorjače ali sekire."
-- Plutarh

"Kako lahko pričakujemo na zemlji slogo in mir, če pa so naša telesa živi grobovi ubitih živali?" -- Lev Tolstoj

"O veličini naroda in o njegovi moralni zavesti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali." -- Mahatma Gandhi

Razkošni riž

Sestavine:

250 g basmati ali drugega dolgo-zrnatega belega riža
4 plodovi kardamoma
5 dcl vode
3 žličke soli
1 žličke kurkume
2 žlici olja
4 cm dolga cimetova paličica
6 celih klinčkov
50 g mandljev
250 ml svežega ali zmrznjenega graha

Riž operemo, odcedimo in posušimo. Kardamomove plodove rahlo potolčemo, da se nekoliko odprejo. V 2-litrski kozici zavremo vodo, sol in kurkumo. Mandlje poparimo, olupimo in z ostrim nožem po dolžini narežemo na paličice. V drugi 2-litrski kozici zagrejemo olje na blagem ognju. Opražimo cimetovo paličico, klinčke, kardamom in mandlje, dokler niso mandlji zlatorjavi. Dodamo riž in ga pražimo še dve minuti oz. dokler zrna ne pobelijo. Prilijemo vročo vodo iz drugega lonca in dodamo svež grah (če uporabljamo zmrznjen grah, ga dodamo 10 minut kasneje). Premešamo, povečamo ogenj in zavremo. Zmanjšamo ogenj, pokrijemo s tesno pokrovko in počasi kuhamo 15 do 20 minut, oz. dokler se vsa voda ne vpije in je riž mehek in puhast. Postrežemo vroče.

Kumarična solata v jogurtu

Sestavine za 4 osebe:

2 srednje veliki kumarici
3-5 dcl jogurta
1 žlička garam-masale (po želji)
ščep popra
1/2 žlice peteršilja, bazilike, koprca in/ali drugih svežih zelišč
1 žlička limoninega soka
sol

Kumarice nastrgamo ali narežemo na zelo tanke lističe in zmešamo z jogurtom. Dodamo začimbe, zelišča, sol in limonin sok ter dobro premešamo. Lahko uporabimo tudi druge vrste zelenjave: krhlje paradižnika, nasekljano kuhano špinačo, opražen jajčevec ali drobno nastrgano korenje.

Sladke kroglice iz kaljene pšenice

Sestavine:

200 g pšenice
150 g orehov
100 g rozin
grobo mleti lešniki ali kokosova moka

Za pripravo kroglic ni potrebno kuhanje, zato so primerne tudi za presnojedce. So prave energetske bombe, saj vsebujejo veliko oreščkov, kaljeno pšenico in naravni grozdni sladkor iz rozin. Priprava je zares preprosta.

Pšenico za 12 ur namočimo, potem pa 12 ur kalimo, ravno toliko, da se pojavi prvi milimeter poganjka. Lahko jo pustimo v isti posodi, samo da odlijemo vodo, lahko pa tudi pretresemo v kalilnik. V električnem mlinčku jo z dodatkom 4 žlic vode zmeljemo v gosto, dokaj gladko pasto. Potem v istem mlinčku zmeljemo še rozine in orehe. Vse zmlete sestavine zmešamo in oblikujemo v kot oreh velike kroglice. Povaljamo jih v kokosovi moki ali grobo mletih lešnikih.

Sestavine lahko po želji spreminjamo ali pa uporabimo drugačne mere. V poštev pride vse suho sadje: fige, dateljni, lešniki, brazilski oreščki, nepraženi arašidi itn.

Nikola Petrovič, Karma plus, maj 2002 (Članek je bil objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju