Gnojenje rastlin
28.11.2013 | Avtor:
Matevž LikarZ vedno boljšim zavedanjem o pomembnosti zdrave prehrane, se vedno več ljudi odloča, da bo na vrtu omejilo ali povsem odpravilo uporabo mineralnih gnojil in kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev. Pri tem prehod na ekološko pridelavo ni nekaj, kar bi povečalo število problemov pri gojenju zelenjave. Kemična sredstva so le hitrejša pot do rezultata, ki pa za seboj prinese številne druge probleme. Bomo pa z ekološkim načinom pridelave morali nekaj več časa nameniti pripravi tal, saj so slednja pomemben korak k zdravim rastlinam.
Pri pripravi tal je zelo pomembna količina hranil, ki so na voljo rastlinam. Vsako leto s pridelkom in ostanki rastlin, ki jih odstranite iz gred, odnesete tudi veliko hranil. Slednja morate naslednje leto vrniti na gredo v obliki gnojil. Za gnojenje lahko uporabite kompost ali živalski gnoj, ki bodo počasi sproščali hranila preko celotne sezone. Rastline bodo tako imele vedno dovolj hranil in ne bodo podivjale kot se lahko zgodi pri uporabi mineralnih gnojil. Vsaka oblika naravnega gnojila ima svoje prednosti in slabosti, ki jih lahko preberete v spodnjem pregledu gnojil.
Različni tipi gnojilDomači kompost vsebuje precej več hranil kot si navadno mislimo. V kolikor je kompost zelo grudičast, ga razporedite po celotni površini in čez zimo se bo počasi sam od sebe razgradil in razpadel. Slaba stran domačih kompostov je, da lahko v kolikor niste dovolj natančni, vsebuje veliko semen plevelov, ki bodo na gredi kalili in povečali potrebo po pletju.
Je zelo bogat s hranili in je odličen za izboljšanje revnih tal. S kravjim gnojem lahko dobro nahranite tudi bolj požrešne vrste zelenjave kot sta npr. krompir in paradižnik. Za najboljši učinek vsako leto dodajte tanek sloj preko celotne grede. Pazite pa, da gnoj ni svež, temveč je preležal vsaj 12 mesecev.
Konjski gnoj je nekoliko finejše strukture kot kravji in vsebuje manj hranil. Konjski gnoj je odlična izbira, če želite povečati količino hranil in hkrati izboljšati teksturo tal.
Kurji gnoj je med vsemi naravnimi gnojili najbogatejši s hranili. Uporabite gnoj, ki je star vsaj 6 mesecev. Pred nanosom na gredo ga zmešajte s slamo, nato pa ga v tankem sloju razporedite po celotni gredi.
Priporočljivo branje
>>> Samooskrbni organski vrtPreberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju
Ključne besede: Matevž Likar gnojenje kompostnik kompostiranje biološki odpadki cvetje rastline vr,t vrtnarjenje zelenjavna greda konjski gnoj kravji gnoj kokošji gnoj kurji gnoj
• Kompostiranje na majhnem vrtu
• Predstavitev knjige: Keltski vrt
• Ravnanje trate
• Rastline, odporne na polže
• Vzpenjavke, 1. del