Natisnite    Pošljite prijatelju

Gregorjevo: praznovanje pomladi in dan, ko se ženijo ptički

Med ljudmi je še danes zelo v uporabi izrek »Na gregorjevo se ptički ženijo«. Na ta, včasih prvi pomladni dan, naj bi namreč ptički še posebej glasno žvrgoleli in čivkali (vemo, da sicer ptički žvrgolijo tudi februarja). Zato se je gregorjevo uveljavilo tudi kot slovenski dan zaljubljencev . (Praznovanje Valentinovega se je pri nas začelo uveljavljati v 90ih letih prejšnjega stoletja.) Sv. Gregor, po katerem je ta praznik dobil ime, je bil znan kot prinašalec luči. Na gregorjevo zato po rekah in potokih, spuščamo luči v hišicah in ladjicah iz papirja in kartona. Ta luč predstavlja daljšanje dneva in krajšanje noči, kar pomeni, da nam ni več potrebno delati ob luči.

Zgodovina Gregorjevega

Gregorjevo  (12. marec) je že v starem ljudskem izročilu naznanjalo začetek pomladi. Gregorjevo je obeleževalo dan, na katerega je godoval sveti Gregor. Ta dan je veljal za prvi pomladni dan in je bil po julijanskem koledarju sicer zabeležen, kot današnji prvi pomladni dan, 21. marec. Pri prehodu na gregorijanski koledar, se je god svetega Gregorja in posledično gregorjevo premaknilo na 12. marec. Kljub temu, da je bil kasneje god prenešen na 3. september, se je praznovanje gregorjevega ohranilo 12. marca.

Gregorjevo nekoč

Sv. Gregor je bil zavetnik učiteljev, študentov, glasbenikov, hkrati pa je veljal za prinašalca luči, zato se je tudi pričela tradicija 'luči v vodi'. V Tržiču se je uveljavilo kar nekaj zanimivih šeg in navad. Tržiški obrtniki so na gregorjevo pripravili kres, v rokah pa so držali metle, ki so jih vrteli po kresu v obliki kroga ali osmice. Goreče palice so nato zmetali v reko ali potok. Nekateri tržiški obrtniki so izdelali papirnate ladjice, na katere so položili sveče, jih prižgali in spustili po potoku. Ladjica se je potem, ko je vseča dogorela, potopila. Gregorčki pa nosijo s seboj lahko tudi hišico iz kartona, v njej pa luč. Gregorčki so bili izdelani bodisi iz papirja, kartona ali pa lesene deščice, na kateri je bila pritrjena hišica in svečka. Luči so po vodi, na gregorjevo, spuščali tudi drugje po Sloveniji.

Nekdaj so otroci na gregorjevo pod grmi iskali potice, ostanke od svatb. V Prekmurju so učenci na gregorjevo na glavi nosili klobuk, okrašen s pisanimi trakovi, ter od hiše do hiše prepevali pesmi.

Gregorjevo danes

Na gregorjevo še danes po rekah in potokih spuščamo  luči v hišicah in ladjicah iz papirja in kartona. Ta luč predstavlja daljšanje dneva in krajšanje noči, kar pomeni, da nam ni več potrebno delati ob luči. Gregorčki se danes izdelujejo iz ekoloških materialov, v poštev pridejo papir, lepenka, karton, palice, les, brezove metle, plastike se, kolikor se da, izogibamo. Gregorčke po spustu vzamimo iz vode, da ne bomo onesneževali okolja.  Če želite doživeti gregorjevo, kot so ga praznovali včasih, se je najbolje 11. marca odpraviti kar v Tržič, kjer vsako leto znova pričarajo gregorjevo, kot so ga praznovali nekdaj.

Pregovori in reki o gregorjevem

Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo.

Na Gregorjevo najvišji gorjanec na drevo potrka.

O Gregorju pravijo: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi.

Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.

Več o ljudskem izročilu si lahko preberete >>> v knjigah, ki ohranjajo slovensko ljudsko izročilo

Več branja > Ptice selivke, kam potujete?

Fotografije: Wikipedia