Hoja

05.11.2015 | Avtor: dr. Jože Ramovš
Človek je od pradavnine veliko hodil in precej tekel, jezditi in voziti se je začel šele pred nekaj tisočletji, množično, kakor smo navajeni mi, pa šele naš rod. Telo nujno potrebuje gibanje, naša duševnost pa stik z naravo.

Življenjski pomen hoje v naravi sem spoznal pri urejanju alkoholičnih družin. Redni pohodi v naravo, ki so tam v navadi, imajo tako zdravilen in krepilen vpliv na duševnost in na medsebojne odnose, da bi jih ne mogli z ničimer enakovredno nadomestiti. 

Ni bil redek primer, da je bil alkoholik že leto dni trezen, zakonski in družinski odnosi pa še vedno hladni in trpki. Pa sta šla sama za ves teden po sledeh transferzalnih markacij skozi gozdove, jase, travnike, ob potokih, po rebreh na vrhove, po grebenih do planinskih koč... In se vrnila v novi ljubezenski pomladi, sijočih obrazov. Svetloba tega tedna hoje jima ni osvetlila le ceste urejanja alkoholizma, ampak jima je odprla čisto nova obzorja skupnega življenja. Kdo bi lahko popisal lepe in tehtne pogovore ter srčne občutke, ki sta jih imela na tej poti; nikjer drugje bi to ne bilo mogoče. še pomembnejša so doživetja otrok na družinskih izletih v naravo.

Za mesečni pohod skupine pa smo vedno znova ugotavljali, da je ni stvari, ki bi ljudi v skupini bolj naravno zbližala in povezala. Nič manjši ni pomen samotnih pohodov, na katerih človek domisli in razčisti marsikaj v svoji globini.

Nasveti

● Vsak dan vsaj eno uro hoje, če je le mogoče v naravi.

● Vsak teden en cel dan ali vsaj dva popoldneva hoje v naravi.

● Najbolje spoznate tiste dele domovine, ki jih prehodite peš.

● Za daljše počitniške pohode si pomagajte s priročniki za transverzale in pešpoti; skozi Slovenijo sta imenitno speljani dve evropski pešpoti, ena s severa na jug in druga z vzhoda na zahod, poleg njiju pa več deset domačih.

● Uredite si življenje tako, da vas ne bo zasvojila naglica. Po svojih vsakdanjih poteh zavestno hodite sproščeno in pokončno, zrite vedro in odprto v svet, in bogatilo vas bo na tisoče vtisov.

● Pri vsakdanjih poteh po mestu pomislite, kdaj se je smiselno peljati, kdaj pa je boljše iti peš. Zlasti je nespametno delati gnečo z osebnim avtomobilom v središčih večjih mest; minute, ki jih pridobite z vožnjo, izgubite z iskanjem parkirnega prostora, poleg tega pa so avtomobili eden največjih zastrupljevalcev zraka.

(Odlomek iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 1.)

• Priporočljivo branje > Knjige o zdravju in vitalnosti &  >>> Knjige o teku in hoji

Ključne besede: Jože Ramovš sto domačih zdravil za dušo in telo hoja gibanje zdravje 


Tweet