Amnezija znanstvene etike

Amnezija znanstvene etike

26.10.2017 | Avtor: Anton Komat
"Sodobnemu človeku pomeni več embalaža življenja kakor pa njegova vsebina. Vsi skupaj smo postali duhovni izgnanci, ker smo v kletko materialnega zaprli Človečnost, zaklenili svojo dušo in srce. Nastal je svet otopelih duš in mrtvih src, kakor piše Al Gore."
Strokovnjaki

V svoji knjigi Ptičja pesem nam Anthony de Mello pripoveduje sufijsko zgodbo: Moža, o katerem so menili, da je mrtev, so njegovi prijatelji hoteli pokopati. Ko so se ravno pripravljali, da bodo spustili krsto v jamo, je mož nenadoma oživel in začel razbijati po pokrovu. Odprli so rakev in mož je sedel. "Kaj pa počenjate?" je zaklical zbrani množici. "Saj vendar vidite, da sem živ in ne mrtev." Vsi so osuplo molčali. Naposled je eden izmed žalujočih dejal: "Prijatelj, tako zdravniki kot duhovniki so ugotovili, da si mrtev. Strokovnjaki se vendar ne motijo!". In spet so pribili pokrov in moža pokopali, kakor se spodobi.

S krivoverci na grmade

Srhljiva prigoda, ni kaj reči, ki pa nosi močno sporočilo. Pripoveduje namreč o "nezmotljivosti" strokovnjakov in nedotakljivi znanosti, ki se je proglasila za edinega nosilca in razlagalca Resnice sodobnega sveta. Znanost je postala sistem, postala je ideologija sodobnega sveta in zato deluje po logiki ideologije lastnega sistema. Ta pa prepoveduje vsakršno drugačnost razmišljanja, tako znotraj svoje skupnosti kakor tudi posameznikom, ki bi si drznili razmišljati z lastno glavo in zdravim razumom. Danes je strokovna znanstvena srenja tista, ki razglaša novodobne krivoverce.

Izobčence imenuje lažne preroke, poskuša jih kompromitirati, na vsak način izločiti iz javnosti ali jim kako drugače preprečiti vpliv na javnost. Današnja uradna znanost namreč počenja natanko tisto, kar je počela v srednjem veku Cerkev. Iz zgodovine dobro vemo, da so nekoč drugače misleče z neprikritim veseljem križali, jih metali zverem ali pa jih sežigali na grmadah. Danes, ko je nekoč preganjana znanost postala preganjalec drugače mislečih, se seveda uporabljajo bolj sofisticirane metode, čeprav tudi mrtvih ne manjka.

Kdo je dal znanosti monopol nad resnico? Nihče, prigrabila si ga je sama! S tem dejanjem je trčila ob svobodo mišljenja in pri tem pozabila, da je lahko resna, ne da bi bila sveta! V igri neetične znanosti se namreč vrte silne količine denarja, tako velike, da se običajnim smrtnikom niti sanja ne. Analitiki sodobnega sveta nam govore o prevladi velikega trojčka ZTK (Znanost/Tehnologija/Kapital) in še kako prav imajo! Kompleks ZTK je porušil vse kulturne okvire človeške civilizacije. Njegov končni cilj pa je razčlovečenje človeka konec humanizma in ustvarjanje androida, nadomestka človeka kot duhovnega bitja.

Človek umetnik ali tehnolog smrti

V krvavem 20. stoletju smo imeli priliko spoznati vso tragičnost metod "inženirstva duš", ki sta ga izjemno nasilno uvajala predvsem nacizem in stalinizem. Po končanih svetovnih klanjih je človeštvo doživljalo pravo moro atomske kataklizme, ki je trajala več desetletij. Atomski strah je zakuhala prav neetična znanost v službi kapitala. Toda novi totalitarizmi so na pohodu! Njihov temeljni cilj je ločiti človeka od narave. Človekov duh, predolgo ločen od narave, vene in umira, ker je bil odtrgan od svojih korenin, kajti narava je njegovo pravo duhovno okolje in le v njej se v popolnosti udejanja njegov duh.

Sodobnemu človeku pomeni več embalaža življenja kakor pa njegova vsebina. Vsi skupaj smo postali duhovni izgnanci, ker smo v kletko materialnega zaprli Človečnost, zaklenili svojo dušo in srce. Nastal je svet otopelih duš in mrtvih src, kakor piše Al Gore. Ob vsem tem pa je najbolj tragično to, da za "biti srečen" ali "ljubiti" ne potrebujemo denarja. Danes pa so naprodaj tudi številni nadomestki za srečo in tržijo se mnogotere iluzije ljubezni. Ta trg je postal silno donosen in nič čudnega, saj sta sreča in ljubezen temelja človečnosti.
"Zakaj bi z našo dušo plačevali darove, ki so zastonj?", se sprašuje Tagore.

Posvečenci pišejo zakone

Uradna znanost je lahko kaj hitro kupljiva storitev. Zadostna količina denarja učinkovito prispeva k popolni amneziji znanstvene etike, da o osebni morali raje ne govorim. Toda denar ne odpravi bolezni, samo spremeni simptome in slednje se v celoti pokaže pri prenosu rizičnih tehnologij. Problematika rizičnih tehnologij je predvsem problem nas vseh, ker posledice trpimo vsi državljani. Kajti zelo hitro se lahko uresničijo besede iz Svetega pisma:

"Na tleh so ležale sleparije njih čarovne umetnosti in njihovo bahanje z znanjem se je sramotno končalo."

Nič čudnega torej, če se je civilna družba samoorganizirala v obrambo proti neetični znanosti in brezvestnim dobičkarjem. Stopnja demokratičnosti kake družbe se kaže tudi v načinih, kako se vodi družbeni razgovor o rizičnih tehnologijah. Najnovejši primer v Sloveniji je vsekakor vnos izjemno rizične tehnologije genskega inženirstva. Scenarij naj bi potekal po ustaljenih in že davno preskušenih načelih. Skupina "posvečenih" strokovnjakov napiše predlog zakona, ki naj bi ga parlament seveda čim prej sprejel. Vladajoča garnitura seveda popolnoma zaupa strokovnjakom, kajti politika v Sloveniji danes ne premore niti svetlo zelene izbire.

Vse skupaj spremlja nekaj draguljev iz bogate zakladnice demagoškega sprenevedanja, ki obljublja znanosti silne denarje, politiki skok med razvite, ljudstvu pa med in mleko, če bo ZA, v nasprotnem primeru pa lakoto in pomanjkanje.
Kdo bo dekontaminiral javnost?

Prebral sem predlog zakona o genski tehnologiji in nisem mogel verjeti svojim očem. V njem črno na belem piše, da so vsi poskusi, spoznanja in informacije popolna tajnost, da bodo vsi udeleženci zavezani k popolnemu molku tudi po izteku svojega "mandata", skratka, da velja popolna zaupnost. Poglejmo si še, kaj predlagalec zakona predvideva ob nesreči, ki bi se pripetila ob zlonamernem ali nenamernem pobegu transgenega organizma v okolje. Najprej mora odgovorna oseba lepo v miru napisati poročilo o nesreči in ga predložiti upravnemu organu, za kar ima čas 14 oz. 30 dni!?!

Potem se po "načrtu zaščite in reševanja" vključi gasilska služba in posebna intervencijska služba (!), ki sta dolžni inaktivirati in dekontaminirati pobegli transgeni organizem. Kako neki? Saj še ubogih plevelov in "škodljivih žuželk", ki jih že desetletja škropijo z najhujšimi strupi, ne zmorejo "inaktivirati" in "dekontaminirati". Kako neki se bodo naši vrli gasilci lotili pobeglega transgenega mikroba, mi ni jasno in verjetno vam tudi ne.
Javnost je seveda popolnoma izločena iz postopka sprejemanja takega zakonskega skorpucala. Vključena bo seveda le ob morebitnem pobegu transgenega organizma, ko bo "...okoliško prebivalstvo na splošno razumljiv način informirano o varnostnih ukrepih in o ravnanju v primeru nesreče".

Ob "upoštevanju stanja znanosti in tehnike" sem torej Vladi Republike Slovenije predlagal takojšen sprejem moratorija na gensko tehnologijo v Sloveniji"

(Odlomek iz knjige: Nespametni bodo žejni. Članek je bil prvotno objavljen v ereviji Mavrični mesečnik)





Ključne besede: Anton Komat  ekologija  strupi  varstvo okolja  znanstvena etika  znanost 



Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Igrive, vzpodbudne in prijazne pesmice spremljajo tople, domiselne, izvirne ilustracije.
Konfucijeve misli in izreki so brezčasne modrosti za vsak dan, ob katerih bi si vsakdo moral vzeti minuto ali dve za razmislek in samooblikovanje
To je priročnik, s pomočjo katerega se bodo otroci ob pomoči odraslih naučili risati dinozavre po korakih ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
O čemer lahko sanjaš, lahko tudi uresničiš!

(Walt Disney)