Koprive - Divja hrana

Koprive - Divja hrana

14.04.2016 | Avtor: Dario Cortese
"To je tudi rastlina, ki greje. Koprive so namreč najbolj »živalske« med rastlinami. Vsebujejo za zelenjavo izjemno količino – do sedem odstotkov – beljakovin in nas ogrevajo še z vsemi (mikro)elementi, kar jih potrebujemo. Na primer železa je v njih vsaj še enkrat, po nekaterih podatkih pa desetkrat več kot v špinači. Kalcija je vsaj petkrat več kot v kravjem mleku. Skratka to je eden najboljših virov rudnin, kar jih je. Vitamina C pa je v njih do šestkrat toliko kot v limonah. Med kuhanjem se ga res nekaj izgubi, še vedno pa ga ostane veliko. V koprivah so še drugi vitamini, obilje karotenoidov, flavonoidov … "

Da je nabiranje kopriv adrenalinska dejavnost, izvemo, ko zjutraj peljemo pse na sprehod. Dovolj zgodaj je še, da se med drevjem razlega glasno ptičje svatovanje, in trava je dovolj rosna, da nam po nekaj korakih premoči čevlje. Nato ob poti v gozdni parobek zagledamo koprive. Koprive! Rosno zelene, že od daleč po rudninah dišeče in zdravo pekoče. Kdo jih ne bi nabral! Za zajtrk? Spočetka kar z golimi rokami, saj gre vedno z golimi rokami, nato pa le z rokavicami -  s sabo jih imamo, ker so jutra še mrzla – da nas ne bo ves dan zbadalo po prstih tako kot zadnjič.

Kar naenkrat se izza bližnjih dreves razleže lajež; ne kakršen koli, ampak tisti hrepeneči: Slišijo, še malo, malo in komaj … Psi tečejo za zajcem, mi tečemo za psi in zajcem, in ker ne lovimo zajcev, marveč nabiramo koprive, se nam zdi početje malo smešno. Toda na višku pregona za psi, ki naj nehajo preganjati zajca, ne mislimo na to, temveč samo kričimo dovolj na glas, da bi pse odvrnili od puhastega plena. Uspe nam in zadovoljni, kajjezdajto!, oštevamo pse, ki ponosno sopejo in pogledajo v smer pobeglega zajca, češ, saj nismo mi krivi.

Potem se s polnimi žepi kopriv odpravimo nazaj. Če je bilo nabiranje adrenalinsko, bo zajtrk energijski. Psi dobijo brikete. Prosena kaša s figami je že kuhana, samo še koprive pripravimo. Skuhamo jih s prav malo vode in si nato, ko jih režemo, neučakano oparjamo, namesto da bi počakal. Ko je delo uspešno opravljeno in so prsti ohlajeni, narežemo malo čebule, jo zarumenimo na oljčnem olju ter dodamo narezane koprive in tisto malo tekočine, v kateri so se kuhale. Ko so koprive že na krožniku, v hladilniku najdemo šopek čemaža in ga kar narežemo na koprive. Malo soli, popra ali muškatnega oreška jim ne bi škodilo, pa nič od tega nimamo pri roki. Dovolj bo, če prilijemo malo oljčnega olja in koprive s kašo nam gredo v jutranjo slast, ki jo ogreva dvigajoče se sonce.

KoprivePtiči še vedno žvrgolijo.
Tudi žabe bi rade nekaj povedale.
Psi še niso pojedli briketov.

Je že dobro, da je kje blizu hiše večje koprivišče. Tako ne zmanjka zdravo zelenega železa in potuha, da ni treba daleč, je vedno pri roki. Kopriva se pri nas izkazuje z dvema vrstama, kar je glede prehrane vseeno, saj nabiramo tako malo koprivo, Urtica urens, kot veliko koprivo, Urtica dioica. Prva je, poleg značilnosti, o kateri govori ime, v primerjavi z veliko koprivo enoletnica z nekoliko širšimi, svetlejšimi in pri dnu prisekanimi listi. /…/

Poleg spomladi, je čas kopriv še jeseni, ko po deževjih spet odženejo. Poleti pa se krepčamo z drugo hrano. Ne brez razloga, kajti koprive so takrat ne le vse v cvetu, ampak so listi že precej trdi in zategli. To je tudi rastlina, ki greje. Koprive so namreč najbolj »živalske« med rastlinami. Vsebujejo za zelenjavo izjemno količino – do sedem odstotkov – beljakovin in nas ogrevajo še z vsemi (mikro)elementi, kar jih potrebujemo. Na primer železa je v njih vsaj še enkrat, po nekaterih podatkih pa desetkrat več kot v špinači. Kalcija je vsaj petkrat več kot v kravjem mleku. Skratka to je eden najboljših virov rudnin, kar jih je. Vitamina C pa je v njih do šestkrat toliko kot v limonah. Med kuhanjem se ga res nekaj izgubi, še vedno pa ga ostane veliko. V koprivah so še drugi vitamini, obilje karotenoidov, flavonoidov … Ni, da ni. /…/

Polivka iz koprivKoprive lahko jemo surove: vršiček odtrgamo, ga pogladimo po spodnji strani, dobro zmanemo in zmečkamo med dlanmi in nič več ne peče. S paličnim mešalnikom gre enostavneje. Surove koprive, na primer kot polivko, pa kljub vsemu uživamo v manjših količinah, ker so preognjene ter lahko zdražijo prebavila in povzročijo zgago.

Zato koprive jemo predvsem kuhane: vode, v kateri so se kuhale, nikar ne zlijemo proč, ker s tem zavržemo rudnine, ki so se izločile vanjo. Najbolje je, da koprive le dušimo in porabimo s tekočino vred. Celo če jih skuhamo v sopari, je njihovi hranilnosti v prid, če porabimo še tekočino, ki je vrela pod njimi in se obarvala zdravo zeleno. Koprive so uporabne za vse in na vse načine: pripravimo jih kot špinačo, dodajamo juham in enolončnicam, pripravljamo dušene skupaj z drugo samoniklo in gojeno zelenjavo. V sezoni jih jemo pogosto, po malem, a redno, in si tako zagotovimo stalno preskrbo z velikim odmerkom njihove prehranske živahnosti. Kuhanih jedi s koprivami tako kot špinačnih ne pogrevamo, ker se pri tem lahko tvorijo nitrozamini. Lahko pa jih posušimo, zmeljemo v prah in ga po malem dodajamo jedem, ne toliko za okus kot za obogatitev z rudninami. Posušene koprive so dobrodošle za pripravo kombuče, na primer v mešanici z brezovimi listi, s čajem ali brez.

Dušene koprive ali koprive na nešteto načinov

Juha iz koprivPoleg koprivne špinače je to temeljna jed iz kopriv. Med njeno pripravo se gora koprivnih listov in poganjkov spremeni v obvladljive količine, ki jih nato začinimo in zabelimo po trenutnem navdihu, torej na neskončno načinov. Za zelo okvirno orientacijo lahko upoštevamo, da liter narahlo do srednje močno stisnjenih kopriv vsebuje okoli sto gramov te zelenjave, kar je ponavadi dovolj za eno osebo.

Koprive damo v primerno veliko posodo, prilijemo malo vode, pokrijemo in zavremo. S kuhalnico po potrebi pritisnemo koprive na dno in morda prilijemo še malo vode. Malo, ne več, razen če pripravljamo juho. Na zmernem ognju kuhamo nekaj minut in koprive bodo skoraj že zmehčane. Če ne, kuhamo kako minuto več. Nato jih damo s tekočino vred, ki je tako in tako ni veliko, na krožnik, zabelimo z oljčnim ali lanenim ali drugim hladno stisnjenim oljem ter začinimo in solimo po okusu. Ščep narezanih čemaževih listov naj ne manjka, če pa že, potem prideta prav česen ali čebula. Tako pripravljene koprive jemo kot najhranilnejši del obroka, ki ga poleg njih lahko sestavljajo še kuhan fižol ali čičerika, krompir ali testenine, karkoli. /…/

> Več receptov >>> v knjigah o prehrani

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju


Ključne besede: Dario Cortese divja hrana koprive špinača jedi iz kopriv juha presna čemaž kulinarika 



Priročnik o aroniji, rastlini, ki je zdravilna, okusna in predstavlja lep okras vsakega vrta.
Spoznajte drobceno kresničko Sijo in njeno prijateljico, pikapolonico Lili!
Pravljica o jelenu, ki je v stiski spoznal, kako dobre prijatelje ima ...
Pravljica govori o mali deklici Sari, ki je živela v hišici ob morju. Po dedkovem pripovedovanju pa je prav v tej hišici pred davnimi leti živel deček Jan, ki je ob obali videl čisto pravo morsko deklico!
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Edina oseba,katere vedenje lahko nadzorujemo,smo mi sami.

William Glasser