Rumena barva

Rumena barva

12.04.2006 | Avtor:
"Rumena deluje toplo. Če hočemo doseči vtis toplote, svetlobe in prijetnih sončnih žarkov, ki se poigravajo v sicer mračnih kotičkih prostorov, si prostore obarvajmo rumeno."
Barve naše vsakdanje. Brez njih bi bilo življenje enolično, pusto – da, brezbarvno. Spoznali smo že lastnosti, ki jih izžarevata rdeča in oranžna barva. Tokrat se je barvni krog ustavil pri rumeni barvi. Ogledali si bomo nekaj njenih značilnosti, barvne simbolike in namigov, ki jih je dobro poznati, kajti barve so tu, z nami in za nas. Na nas samih pa je, da znamo z barvami živeti, jih razumeti in uporabiti v svojo korist.

Rumena barva ima bogato barvno simboliko. Žari, greje, je razpršena, spominja nas na sonce in s tem na vir življenja, na življenje samo. Začutimo jo kot svetlobo, žarenje ognja, moč, svetlikanje luči, plamen sveče, iskrice in vse kar je svetlih, toplih, dragocenih, bleščečih, žarečih stvari. Zato ji pravijo barva sonca, ognja, zlata. Dejansko vpliva na naš živčni sistem. Rumena deluje toplo. Če hočemo doseči vtis toplote, svetlobe in prijetnih sončnih žarkov, ki se poigravajo v sicer mračnih kotičkih prostorov, si prostore obarvajmo rumeno. Toplina, sonce, svetloba so torej njene najbolj očitne lastnosti ...

Več o rumeni barvi & zaznavanju barv s psihološkega vidika v knjigi > Človekova aura & Psihološko zaznavanje barv





Ključne besede: Anton Trstenjak  barve  barvni odtenki  človekovo doživljanje  moč barv  psihologija barv  rumena barva  rumeno  simbolika barv  simbolni pomeni  svetloba  Vincent van Gogh  sončnice  zaznavanje 



Konfucijeve misli in izreki so brezčasne modrosti za vsak dan, ob katerih bi si vsakdo moral vzeti minuto ali dve za razmislek in samooblikovanje
Ob tem, ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi, ki je tako resnična, kot so vibracije, ki izražajo svetlobo, toploto, elektriko, magnetizem
Spoznajte drobceno kresničko Sijo in njeno prijateljico, pikapolonico Lili!
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Gozdna ptica nikoli ne želi kletke.

Henrik Ibsen