Sam

Sam

04.07.2017 | Avtor: Srečko Kosovel



Človek ni žalosten in ni vesel.
Svet se je čudno daleč pomaknil,
blodiš in tavaš kakor izgubljen,
vse je odplavalo, sam ne veš kam.

Lep obraz je ugasnil v sivi temi,
v meni odsevajo goli kostanji
in listje, ki pomendrano v dežju
gnije pod drevjem.

O, zakričal bi, da bi odmevalo
vse od gora, od gozdov, od dolin,
pa se bojim, da sam bi ostal
s potisočerjeno praznoto.


Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: sam samota osamljenost Srečko Kosovel poezija pesmi poet pesnik 



Pravljica o jelenu, ki je v stiski spoznal, kako dobre prijatelje ima ...
V knjigi Uresniči svoje želje je nekaj najučinkovitejših učenj, ki vam bodo pomagala v vsakdanjem življenju
Spoznavanje velikih in malih tiskanih črk slovenske abecede skozi igrivo opazovanje in prepoznavanje žuželk
To je priročnik, s pomočjo katerega se bodo otroci ob pomoči odraslih naučili risati dinozavre po korakih ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Če se želiš naučiti nekaj novega, pojdi po včerajšnji poti.

John Burroughs