Industrijski ribolov po morskem dnu je krivec za več emisij CO2 v zraku kot ga prispeva letalski promet

Industrijski ribolov po morskem dnu je krivec za več emisij CO2 v zraku kot ga prispeva letalski promet

18.03.2021 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik
"Oceani že milijone let skrbijo za absorbcijo ogljika iz ozračja. In če želimo, da bo ozračje čim manj obremenjeno z ogljičnim odtisom, jim je potrebno pustiti opravljati svojo nalogo. Za to pa potrebujemo zdrave in čiste oceane. "



Morski biologi in raziskovalci so leta 2018 pod vodstvom morskega biologa Enrica Sala pričeli z raziskavo, s katero so želeli izračunati ogljični odtis ribarjenja po morskem dnu, pri katerem ribiške ladje po dnu vlečejo težke mreže, s katerimi zajemajo ribe in lupinarje, a tudi velike količine morskega habitata.


Izsledki raziskave so sedaj pokazali, da je ribarjenje po morskem dnu krivec za velikanske količine ogljičnega odtisa v ozračju. V ozračje spusti kar gigatono emisij, kar je celo več kot letna količina ogljikovega dioksida, ki jo je pred pandemijo v ozračje spustil letalski promet.


Z raziskavo so ocean razdelili na 50 kvadratnih km velike enote in nato izračunali koliko posamezna enota prispeva k globalni morski biodiverziteti, zalogi rib in zaščiti podnebja. Podatke so pridobivali z analizo lokacije, vodne temperature, stopnje slanosti in distribucije živalskih vrst na določenem območju. Zanimalo jih je tudi koliko ogljikovega dioksida lahko določena enota absorbira iz ozračja. Oceani na leto povprečno absorbirajo četrtino količine ogljikovega dioksida, ki nastane po svetu.

Cilj raziskave je bil najti območja, ki bi, če bi bila zaščitena, prispevala največ koristi za človeštvo v smislu obnavljajočih se zalog rib, biodiverzitete in absorbcije ogljika, ter hkrati ne bi finančno prizadela ribolovne industrije.


Zaščita določenih območij bi po mnenjih strokovnjakov povečala nastanek morskega življenja. Če bi pametno zaščitili morska območja na pravih mestih, bi lahko na drugih mestih povečali količino dovoljenega ulova rib, ki ne bi vplival na prekomeren ribolov in podnebne spremembe, kakršen je sicer vpliv industrijskega ribolova danes.


So pa raziskovalci mnenja, da je potrebno ribolov s strganjem po morskem dnu prepovedati. Razlog je v temu, da je morsko dno polno živalskih ostankov morskih živali in deluje kot velikansko ogljično korito. In ko obtežene mreže strgajo morsko dno, se ta ogljik ponovno izloči v morsko vodo. Presežek ogljika se v vodi zakisa, kar škoduje morskemu življenju. In na ta način ocean ne more absorbirati zadostne količine ogljika iz ozračja, posledica česar je povečanje toplogrednih plinov v ozračju in podnebne spremembe.


Oceani že milijone let skrbijo za absorbcijo ogljika iz ozračja. In če želimo, da bo ozračje čim manj obremenjeno z ogljičnim odtisom, jim je potrebno pustiti opravljati svojo nalogo. Za to pa potrebujemo zdrave in čiste oceane.


Ljubiteljem morskega sveta priporočamo knjigo o kitih >>> Kiti, nežni velikani



Ključne besede: ribolov industrijski ribolov ekologija vlečne mreže ocean co2 podnebne spremembe morske živali ribe 



Nagajivi veter je slikanica o vetru, ki je napisana v obliki slikopisa. Besedilo v slikanici je zapisano z velikimi tiskanimi črkami v obliki slikopisa, kar bo v pomoč mladim nadebudnim bralcem.
Kratek, jasen, uspešen načrt s pravili, pojasnili in predlogi - sugestijami za izboljšanje vašega življenja.
Modrin je letal preko zelenega travnika. Iskal je prav posebno rastlino. Taval je daleč naokoli, pa je ni našel.
Slikanica o prijateljstvu in radodarnosti ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
V vsaki zmagi je poraz, v vsakem porazu zmaga. Vztrajni zmagujejo.

(Italijanski pregovor)