Japonska haiku poezija

Japonska haiku poezija

28.07.2020 | Avtor: Basho | Otomo Yakamochi | Yamabe Akahito | menih Mansei


Drog pri vodnjaku
ne cvili več. Mesec nad
trsjem je spet cel. (Inan)

*

Morje že temni, Nenaden blisk;
glasovi divjih rac rezek krik čaplje
so medlo beli. (Basho)

*

V pomladnem vrtu
so breskve odete v cvetje,
ki siplje rožnato
luč na pot pod drevesi
in žensko, ki stopa po njej.
Dokler še lahko
uživam na tem svetu,
me nič ne skrbi
kaj bom, ko se spet rodim:
žužek ali ptica!

Otomo Yakamochi (715 - 785)

Prišel je čas pomladi,
toda v gorah,
kjer še leži sneg,
so pobočja ovita
v megleno kopreno.

*

Ko se zvečeri,
megla zakrije morje.
Žalostni kriki
žerjavov vso noč
mi vzbude domotožje.
Pomladna polja
ovita s prameni
meglic. V prvem mraku
se oglasijo ptice
v škrlatni luči zarje.

*

Tam od bambusa,
ki raste v majhnih šopih
na mojem vrtu –
skrivnostno šelestenje
v rahlem pomladnem vetru.

*

Le kratkotrajno
je naše življenje,
zato živim tu,
ob tem gorskem potoku,
da najdem Pot Resnice.
Kako žalostna
so ta srečanja v sanjah!

Nenadoma se
zbudiš, strmiš v mrak
in z roko tiplješ v temo.

menih Mansei (zač. 8.stol)

S čim naj primerjam
to naše življenje?
Podobno je ladji,
ki odpluje ob zori
in brez sledu izgine.

Yamabe Akahito (um. 736 ?)

Potujoč ob morski
obali pri Tagu:
ozarjeni vrh
gore Fudži, pobeljen
s sveže zapadlim snegom.


Ključne besede: pomlad haiku poezija kresnica v kletki Japonska pesmi verzi japonska klasična poezija stihi misli verzi gorski potok resnica  



Ta drobna knjiga bo mnoge izmed vas pripeljala do pravilnih in naravnih poti življenja ...
Priročnik za vizualiziranje
Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
Priročnik, s pomočjo katerega se bodo otroci ob pomoči odraslih naučili risati prevozna sredstva po korakih
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Danes je moj najljubši dan.

A. A. Milne