Jesensko drevje

Jesensko drevje

12.10.2007 | Avtor: Boštjan Grošelj

Gledam v vrhove,
ki se v soncu svetijo,
ko se veje majejo,
listi jih zapuščajo.

Čas jesenski je tihote
razodetju posvečen,
da za hip se vsak ustavi,
skriti zdrami spet pomen.

Naj obilje nas življenja
s čari svojimi obsipa,
kdor resnice smer zgreši,
ga nemira prah posipa.

Gozd objema žar toplote,
listje pestro se bohoti,
saj v barve je ujeto,
v rajski se blešči lepoti.

Kaj pomaga blišč,
ki poguba ga najeda,
kam odhaja lutka,
ko se svet seseda?

Jesensko listje

Listje lepo je zares,
a propadu je vdano,
ker rezilo mrzlo zime
ostro nadenj je poslano.

Človek pot lahko izbere,
preden ga črnina vzame,
se za biserom ozre,
reši gnile se omame.

Otopi ga njen objem,
ko to najmanj si obeta,
ker varljivi mu zaslon
luč, kjer tema je, napleta.

Naj zbudi vsak v sebi
na minljivo čisto misel,
da začutil bo izvir,
ki življenju daje smisel.

Drevje, ko najlepše je,
listja mirno se znebi,
modrega naj tega zgleda
tudi človek se drži.

Zaživel bo svoje bistvo,
ko znebil se bo nesnage,
ki v krasoto se zavija,
da bi slast vzela zmage.

Ko odvrgel bo prtljago,
ki ga k tlom pritiska,
vedel bo, zakaj ga je
bičala obupa stiska.

Popki bodo spet vzklili
in pognali zelenilo,
mir, veselje, srečo
znova bo srce čutilo.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija



Ko pride jesen

>>> Ko pride jesen




Ključne besede: Boštjan Grošelj  metafore  poezija  pesmi  pesnik  letni časi  jesen 



Otroška slikanica o drobni kresnički Siji
Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
Pia always jumped to look for the blueberries, whether it was the summer, autumn or winter. But in autumn and winter there were no blueberries on the bushes ...
Poučna slikanica GLEJ, ŽABA! je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami. Mladim bralcem predstavlja življenjski krog žabe in nekaj njenih značilnost.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Velikokrat je sreča tako blizu nas, da moramo daleč odpotovati, da se tega zavemo.

(Rudi Kerševan)