|
 Kopel kot vrelec zdravja
04.02.2025 | Avtor: William Walker Atkinson
Uporaba kopeli kot sredstva za pospeševanje, ohranjanje in povrnitev zdravja, je Hindujcem poznana že iz najzgodnejših časov. V bistvu jo lahko obravnavamo v luči prvinskega nagona naše rase. Primitivni Argon se ni kopal, da bi iz sebe odstranil umazanijo - kar pomeni, da tega ni delal zavestno - je le poslušal instinktivno hrepenenje po kopanju v potoku ali reki, ali plavanju v jezeru ali morju, ki je izhajalo iz globin njegove podzavesti. Zanj je bila čistoča le nepomembna posledica kopanja, medtem ko je bil njegov glavni dejavnik kopanja njegova želja po doživetju sijaja in utripa življenja, ki ga občuti vsak normalen, naraven, zdrav človek, ko se potopi v vodo. Veselje, ki ga je ob tem doživel, je bilo razlog za vztrajanje pri tej navadi. Ker je bil že v zgodnjem otroštvu naučen, da zadovolji ta svoj nagon, ga je vzel za naravnega, kot pravi znan izrek, »tako kot raco odnese v vodo.«
Staroselci, ki so imeli zelo razvito tudi znanje, so prepoznali tako terapevtsko vrednost kopeli, kot njene naravne higienske vrline. Kopel ni pomembna zgolj za ohranjanje naravnega stanja fizičnega telesa, temveč je tudi, ko je preudarno uporabljena, močan dejavnik pri zdravljenju bolezni.
Več o tem v knjigi > Praktično zdravljenje z vodo / William Walker Atkinson
Ključne besede: kopel kopanje voda vrelec zdravja zdravje utrip življenja
Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ... | Pia always jumped to look for the blueberries, whether it was the summer, autumn or winter. But in autumn and winter there were no blueberries on the bushes ... | ZAJEC IN LEDENE SVEČE je izvirna slovenska slikanica, zimska zgodba o preprosti čarobnosti ledenih sveč in medsebojnem prijateljstvu | S pomočjo organskega vrtnarjenja si lahko pridelamo zdravo zelenjavo in sadje na naraven način.Priročnik za sonaravno eko vrtnarjenje. |
|
Lepota nas obkroža, vendar se moramo ponavadi sprehajati v vrtu, da jo opazimo. Rumi
|