Krt
15.10.2017 | Avtor:
Fran Erjavec"Pod zemljo ima prav umetno izdelano hišo, namreč mehko nastlan kotliček, okoli katerega gresta dva rova ali dve poti druga nad drugo; iz gornjega rova se gre v hišo, iz te pa drži še ena pot navzdol na veliko cesto."
Krt
Doslej smo opisovali in opazovali samo živali po zemlji in nad
zemljo, poglejmo enkrat malo pod zemljo. Tam doli kraljuje krt, zato jo
tudi imenujemo »krtova dežela«.
Poglejmo danes v temno kraljestvo, kako
po njem gospodari dosti ozmerjani in hudo zatirani krt. Dolžili so ga,
in dolže ga še dandanes, da je zanikrn tihotapec, da grize korenine
sadežem, ki morajo potem usahniti.
Če bi bilo to resnično, bi gotovo
zaslužil hudodelec, da ga obsodimo na smrt. Vendar smo se že pri
številnih živalih prepričali, da jih svet krivično sodi, zato tudi krta
nočemo soditi prenaglo, preden se ne prepričamo na lastne oči, kaj je na
stvari.
Najprej si obtoženca poglejmo. Kakih 5 palcev dolg trup je podoben
valjarju, skoraj bi dejal, da je v plečih močnejši kakor zadaj, vratu ni
videti, od krepkega tilnika se glava oži v precej dolg rilček.
Uhljev
nima, tudi očes ni videti, ima ju pa vendar, le majhni sta in skriti v
dlaki. Noge so kratke in šibke, da se nanje ne more dosti opirati,
zlasti to velja za zadnje, in krt res ne hodi toliko po nogah, kolikor
se pravzaprav plazi po izritih ceveh in hodnikih. Prednji nogi, čeprav
kratki, sta vendarle močni, široki, lopatasti in na stran obrnjeni. Rep
je kratek in tenek. Črna dlaka ni dolga, je pa gosta, bleščeča in se
malo spreminja na modro.
Odprimo mu še gobček. Oho, kaj pa je to? Vsi zobje so ostri in
koničasti kakor igle. Hm, hm, to bi bilo čudno, ko bi ta žival žrla
korenine, kajti vse ostrozobe živali se preživljajo z mesom ali pa z
drugimi malimi žuželkami in črvi. Da bi bil prav krt v tem drugačen — ni
verjetno.
Ampak človek je že tak, da včasih raje verjame praznovernim
in nevednim ljudem kakor lastnim očem. Torej ženimo stvar do kraja.
Razparajmo ga ter mu poglejmo v želodec! Kar je pojedel, to se bo našlo v
njem. Pa kaj najdemo? Nekaj mišje dlake, nekaj na pol prebavljenih
črvov in hroščjih oklepov. Nedolžen je! Njegovi neumni obrekovalci so
modrovali tako: »tukaj je več objedenih usahlih sadik, zasačili pa smo
krta, tedaj tega ni kriv nihče drug kakor krt.
Križajmo ga!« Taki ljudje
so tako kratke pameti, da ne premislijo, da so krta samo zato ujeli pri
usahlih rastlinah, ker je tam hrustal bramorje in ogrce, ki so korenine
izpodjedali. V praznem kozolcu ni vrabcev, temveč v polnem.
Če bi morda še kdo stresal z glavo, mu naredimo še en poskus. Denimo
nekaj živih krtov v skrinjo, napolnjeno z zemljo, med zemljo jim
zmešajmo sladkih sočnih korenin, bramorjev, žab, črvov, ogrcev in
zrezanega mesa. Krti kmalu začno riti, za črvi, ogrci, žabami in mesom v
kratkem ni sledu ne tiru, vse so požrli, korenja pa se nobeden ni
dotaknil.
Če jim hitro ne damo spet jesti, se bodo začeli klati in žreti
med seboj in zadnji bo tudi hitro od lakote poginil. Ni je skoraj tako
požrešne živali, krt namreč vsak dan poje toliko, kolikor sam tehta,
vendar rastline ne povoha.
Mislim, da bo zdaj vsak prepričan, da krt ni naš sovražnik, ampak
prijatelj. Ni torej pametno krta na vse kriplje preganjati. Res je, da
rije po zemlji in da po travnikih dela nevšečne krtine. Ampak treba je
pomisliti, da tako rahljanje zemlji na škoduje, krtine pa z grabljami
poravnaj in bo vse prav. Toliko se sme reči, da se škoda ne da
primerjati s koristjo, ki jo imamo od krta. Le po vrtovih je zaradi
nenehnega ritja siten.
Krt ima neizrečeno dober nos in tenek sluh, je tudi nenavadno uren,
posebno pod zemljo, pa celo na zemlji ga človek težko dohaja; če je
treba, tudi plava čez široko reko. Največji mojster pa je v vrtanju in
kopanju. Z rilcem rahlja zemljo, z lopatastima prednjima nogama koplje, z
glavo in tilnikom pa peha prst pred seboj, dokler je ne izmeče kvišku v
podobi krtine.
Pod zemljo ima prav umetno izdelano hišo, namreč mehko
nastlan kotliček, okoli katerega gresta dva rova ali dve poti druga nad
drugo; iz gornjega rova se gre v hišo, iz te pa drži še ena pot navzdol
na veliko cesto.
Prva dva okrogla rova sta med seboj v zvezi z več potmi
in od velike ceste so razpeljane manjše na vse strani, po njih hodi krt
na lov in se po lovu spet vrača domov. V hišo hodi skozi zgornja vrata,
iz hiše pa skozi spodnja. Blizu hiše ima nekje tudi vodo, kamor hodi
pit; če ni v sosedstvu kake mlake, si sam naredi kapnico, kamor se voda
zbira.
Krtica ima posebno hišo, kjer na mehki postelji skoti 3 — 5 mladih
krtičkov, ki niso večji od boba; oba, samec in samica, skrbita zanje ter
jim prinašata hrano. V nevarnosti jih krtica skriva in prenaša v gobcu.
Krt je ponoči bolj delaven kakor podnevi, pozimi ravno tako kakor
poleti. Sovražnikov ima dosti med pticami in med četveronogimi živalmi.
V južni Afriki živi krt, ki ima posebno lepo bleščečo dlako, ki se iz
zelene barve preliva v zlato, zato mu tudi pravijo zlati krt.
Ključne besede: Krt Fran Erjavec živali narava proza slovenski književniki pod zemljo krtine
• Jež
• Žaba
• Fazan