Kutina, sadno drevo

24.04.2025 | Avtor: Založba Atelje Doria

Kutina je sadno drevo, ki izvira iz severne Perzije. Razlikujemo med jabolčnimi kutinami (okroglasti plodovi) in hruškastimi (podolgovati plodovi). Kutina je zelo prilagodljiva. Cveti konec maja in junija. Ker zacveti med zadnjimi sadnimi drevesi, je odporna na pozne pozebe. Prenese nizke zimske

temperature do -25 %, pri nižjih temperaturah se lahko pojavijo poškodbe zaradi mraza.

Vročino dobro prenaša, tudi na sušo je odpornejša od hrušk in jabolk, saj potrebuje manj padavin. Čeprav bolje uspeva in rodi na rastiščih, kjer je dobro preskrbljena s talno vlago. Ne prenese pa stalno namočenih tal.

Zori v oktobru. Plodovi dokončno dozorijo šele uskladiščeni, v decembru. Plodovi kutine so močno dišeči, beli, sočni, čvrsti, kislega okusa. Vsebujejo veliko pektina, fosforne kisline in vitamina C. Včasih so s plodovi kutine, ki razširjajo vonj, podoben ananasovemu, odišavili omare. Plod kutine so dajali v garderobne omare, da so se oblačila navzela prijetnega vonja.

S plodovi kutine pa lahko odišavimo tudi stanovanje. Kutino postavimo na mizo ali na omaro in razširile bodo prijetno aromo.

Sveži plodovi so trpki in zelo trdi, 'skoraj kot kamen'. Iz skuhanih plodov pripravimo dišeč kompot. Toplotno obdelani so primerni za želeje, vkuhavanje v marmelade, džeme, kompote, a tudi za likerje.

Zaradi prilagodljivosti in lepote je primerna tako za sadne kot okrasne vrtove. Pozorni moramo biti le na morebitne napade bolezni, ker jo ogrožajo iste bolezni in škodljivci kot hruške.

Iz knjige >>> Samooskrbni organski vrt

Več branja >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju

Fotografije: wikipedia

Sorodni članki:
• Predstavitev priročnika o ekološkem vrtnarjenju: Samooskrbni organski vrt
• Sadje iz majhnega vrta

Ključne besede: kutina sadna drevesa vrtnarjenje ekološko vrtnarjenje Samooskrbni organski vrt sadje dišavnice Perzija nasveti sadjarstvo

< Nazaj

Gospa Pomlad

Po dolgi zimi je v mestece na robu hriba prišla pomlad. Prinesla jo je gospa Pomlad, ena od štirih sester, ki vsako leto obiščejo to mestece.

Čmrlj Brenčač

Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček.

Dežela sneženega moža

Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža

Jaka premaga strah pred temo

Slikanica Jaka premaga strah pred temo, ki jo je napisal Peter Krebelj, ilustrirala pa Živa Viviana Doria, je slikanica o dečku, ki s preprosto iznajdljivostjo prežene strah pred temo.

Najmočnejši človek na svetu je tisti, ki je največkrat sam.

Henrik Ibsen