Ljudje kot poskusni kunci

Ljudje kot poskusni kunci

12.01.2009 | Avtor: Anton Komat
"Človekov živčni sistem je najbolj občutljiva tarča toksinov, kot so svinec, topila in pesticidi. Predvsem so dovzetni otroci. Pri dojenčkih ni še povsem razvita hematoencefalna bariera (krvno-možganska pregrada), ki ščiti odrasle pred nekaterimi strupenimi snovmi. Zaradi visokega metabolizma asimilirajo dojenčki in mlajši otroci več strupenih snovi kot odrasli."

V obdobju po 2. svetovni vojni so proizvajalci kemičnih sredstev nakopičili v imenu napredka na desettisoče spojin in ustvarjali dobiček, kjer koli je bilo mogoče. Na prvi pogled so nam prinesli čudeže, kot so sintetična vlakna, barvila, konzervirana hrana, pesticidi, ki ščitijo pridelke..., spisek nima konca. Toda ti čudeži moderne znanosti so nam prinesli dolg seznam problemov s hudimi zdravstvenimi posledicami.

Pesticidi in rak

V najnovejših študijah so številni raziskovalci ugotovili pogostejše pojavljanje in večjo stopnjo umrljivosti zaradi raka brez znane povezave s kajenjem ter tudi naraščanje vseh oblik rakavih obolenj. Vendar pa povečano število obolenj ni omejeno izključno na starejše prebivalstvo. Komentar avtorjev je, da "kaže povečana stopnja obolenj pri mlajših generacijah ali na nove kancerogene v obdobju 50 let ali pa na povečano izpostavljenost že obstoječim kancerogenom."

Dejavniki okolja očitno vplivajo na gene. Pesticidi pa so močno genotoksični in tudi mutageni!
Izpostavljenost pesticidom lahko povzroči nastanek številnih pojavov, ki se končajo z rakom. Rak pa se lahko pojavi tudi ob zmanjšanju imunske sposobnosti. In tudi pri tem so udeleženi pesticidi. V številnih industrijskih državah so študije s področja epidemiologije ugotovile visoke stopnje nekaterih rakavih obolenj pri kmetih.

V večini držav so kmetje sicer na splošno bolj zdravi kot drugi ljudje. Manj kadijo in se gibajo več kot drugi. Kljub boljšemu zdravstvenemu stanju pa so kmetje v vsem industrijskem svetu bolj izpostavljeni tveganju. Veliko rakavih obolenj, za katerimi obolevajo kmetje in ki se pojavljajo v industrijskih državah, so ugotovili pri pacientih z oslabljenim imunskim sistemom.

Čeprav je to vloga, ki si je kmetje brez dvoma niso želeli, jih imamo lahko za "kanarčke", ki odražajo stanje okolja, kot so ga kazali kanarčki, katerih smrt je rudarje opozarjala, da je v rovu začelo primanjkovati kisika.

Nevrotoksičnost pesticidov


Ljudje kot poskusni kunciČlovekov živčni sistem je najbolj občutljiva tarča toksinov, kot so svinec, topila in pesticidi. Predvsem so dovzetni otroci. Pri dojenčkih ni še povsem razvita hematoencefalna bariera (krvno-možganska pregrada), ki ščiti odrasle pred nekaterimi strupenimi snovmi. Zaradi visokega metabolizma asimilirajo dojenčki in mlajši otroci več strupenih snovi kot odrasli.

Druga možna posledica so nevrodegenerativna obolenja, kot je npr. Parkinsonova bolezen. Simptomi te bolezni se pojavijo šele potem, ko se koncentracija nevrotransmiterja dopamina v možganih zniža za 70 - 80 %. Nevrone, ki proizvajajo dopamin, pa lahko ogroze tudi pesticidi. številne novejše epidemiološke študije so odkrile povišane stopnje obolevnosti za Parkinsonovo boleznijo pri kmetih in delavcih, ki so izpostavljeni herbicidom!

študija, objavljena v reviji Neurology iz leta 1992, je ugotovila 3 x večje tveganje med ljudmi, ki so bili izpostavljeni herbicidom, v primerjavi s tistimi, ki herbicidom niso bili izpostavljeni.

Metodološko sprenevedanje znanosti

Dokazovanje o nevarnosti pesticidov zahteva povezovanje toksikoloških in epidemioloških dokazov. Podatki, ki kažejo, da kaka snov povzroča raka pri poskusnih živalih, niso zadostni, da bi dokazali kancerogenost pri ljudeh. EPA in IARC (International Agency for Research on Cancer) zahtevata obe vrsti podatkov, preden sestavita seznam snovi, ki so znane kot človeški kancerogeni.

Toksikologi so največkrat prisiljeni opravljati teste pri višjih dozah, kar pomeni, da zberejo malo neposrednih podatkov o vplivih na zdravje pri nižjih stopnjah izpostavljenosti. Testira se praviloma učinek le enega pesticida, ljudje pa smo dnevno izpostavljeni desetinam vrst pesticidnih ostalin. Pesticidne zmesi lahko povzroče sinergične, dodatne ali nasprotne učinke. Sinergizem pa obstaja tudi med pesticidi in drugimi snovmi. NCR je v svojem poročilu navedel verjetnost, da lahko dva pesticida, ki sta sama zase v dopustnih dozah, kemično reagirata in ustvarita novo snov, ki je zelo strupena.

Kot sem že navedel, so študije, ki so jih izdelali v ZDA in drugih državah, pokazale višjo stopnjo obolevnosti za rakom pri kmetih in tistih skupinah, ki pri svojem delu uporabljajo pesticide. Pri skupinah, kjer je stopnja izpostavljenosti pesticidom visoka, predpostavljajo, da je ugotovljenih le 1-2 % bolezni, ki so povezane s pesticidi.

Predvsem kmete, kot najbolj izpostavljeni del populacije, bi lahko odvrnili od uporabe pesticidov s tem, da bi jih preusmerili v integriran pristop nekemične metode za nadzorovanje škodljivcev (IFOAM), kot je kolobarjenje in naselitev naravnih sovražnikov škodljivcev z zelo selektivno uporabo kemičnih snovi. Problem pa je v tem, da za razvoj bioloških metod nadzorovanja škodljivcev ni zadostnih sredstev.

Kapital danes premorejo kemične in farmacevtske multinacionalke, ki si vsekakor ne bodo žagale veje, na kateri sede. Potrebni in tudi nujni pa so nekateri vmesni koraki. Prvo je vsekakor izobraževanje, saj kmetje v večini nimajo zadosti celovitih informacij o nevarnostih pesticidov, s katerimi se nenehno srečujejo. Drugi korak vključuje izvajanje dolgoročnih zdravstvenih raziskav pri najbolj ogroženih delih populacije. Že dejstvo, da bi končno le sprejeli eno glavnih načel splošnega zdravstvenega varstva - preprečevanje bolezni - bi pomenilo pravo revolucijo glede na način, kako uporabo pesticidov ureja dandanes večina vlad.

Vlade, industrija in javnost so imele pesticide za domala neškodljive, dokler niso že prve epidemiološke raziskave dokazale prav nasprotno. Učinkovito delovanje na tej stopnji pa se že po definiciji začne prepozno.
Da ne bo prepozno tudi za človeštvo?

(Odlomki  iz knjige: Nespametni bodo žejni)

Priporočljivo branje >>> Knjige o ekologiji

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Anton Komat znanost kemikalije kemična sredstva strupi toksini okolje ekologija varstvo okolja pesticidi kmetje 



V knjigi Uresniči svoje želje je nekaj najučinkovitejših učenj, ki vam bodo pomagala v vsakdanjem življenju
Priročnik o aroniji, rastlini, ki je zdravilna, okusna in predstavlja lep okras vsakega vrta.
Spoznajte drobceno kresničko Sijo in njeno prijateljico, pikapolonico Lili!
Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Amo, ergo sum. Ljubim, torej sem.

Jože Urbanija