Natisnite    Pošljite prijatelju

Luna, Zemljin satelit

Luna je Zemljin naravni satelit. Od Zemlje je Luna oddaljena 384.403 km. Luna kroži okoli Zemlje. Zemljo obkroži vsakih 28 dni. Iz Zemlje vedno vidimo isto stran Lune.

Že tisočletja, civilizacije zapisujejo njene redne dnevne in mesečne ritme, predvsem njen vpliv na Zemljine cikle, zlasti plimovanje. Luna Zemljo obkroži vsakih 27,3 dni. Proti Zemlji je Luna vedno obrnjena z isto stranjo, saj je Luna v sinhronem vrtenju z Zemljo. To pomeni, da je njena doba rotacije (vrtenja okoli svoje osi) enaka njeni dobi revolucije (kroženja okoli Zemlje).

Svetla področja, ki jih opazimo na Luni, so znana kot visokogorja. Temne lise imenujejo morja (lat. maria) in naj bi bile pred milijardami let napolnjene z lavo. Ti temni in svetli deli predstavljajo kamnine različnih starosti in zgradbe.

O nastanku Lune obstaja več teorij. Vodilna teorija predpostavlja, da naj bi telo v velikosti Marsa, pred približno 4,5 milijardami let, trčilo z Zemljo. Iz kosov, ki so nastali ob trčenju obeh teles, naj bi nastal naš naravni satelit. Novonastala Luna je bila sprva v staljeni obliki. V obdobju 100 milijonov let, pa se naj bi večina te gmote magme kristalizirala, nekatere kamnine z manjšo gostoto so se dvignile na površje in tako je nastala lunina skorja.

Prvi, ki je za opazovanje Lune uporabil teleskop, je bil Galileo Galilei, leta 1610. Prvi astronavt, ki je stopil na luno, je bil Neil Armstrong, leta 1969.

Priporočamo >> knjige o naravoslovju & astronomiji

Vir: Nasa, space.com

Fotografija: Peter Krebelj