Natisnite    Pošljite prijatelju

Marec - sušec

Marec je mesec, ko se navadno topijo zadnje snežne kepe, ženijo ptički in mesec nestrpnega pričakovanja pomladi.
Marec je tretji mesec po vrsti v letu Gregorijanskega koledarja.

V antičnem Rimu so mesec marec imenovali Martius, kar je bila izpeljanka iz imena Mars, znan kot rimski bog vojne.
Prvotno je marec v Rimskem koledarju veljal za prvi mesec v letu. 700 pr.n.št. pa je kralj Numa Pompilius dodal pred marec dva zimska meseca - januar ter februar.

Izvirno slovensko ime za marec - Susecz - sušec srečamo v rokopisu Martina iz Loke leta 1466. Uporabil ga je tudi Primož Trubar. Jurij Dalmatin je v Bibliji leta 1584 uvedel ime brezen, ki ga potem srečujemo do sredine 19. stoletja, takrat tudi kot breznik.

Nato sta Blaž Potočnik in za njim dr. Gregorij Pečjak skušala uveljaviti ime brstnik, a ljudje so že poznali za marec vrsto domačih izrazov, kot so: sušnik, obehtnik, postnik, cepljenjak. Uveljavilo se je ime sušec, ki opozarja na čas, ko se zemlja toliko osuši, da jo je že mogoče pričeti obdelovati.

Prazniki in običaji v mesecu marcu: Gregorjevo (12. marec), Sveta Jedrt (17. marec), Sveti Jožef (19. marec), Gospodovo oznanjenje (25. marec) ter Sveti Modest (31. marec).

Gregorjevo 12. 3.: 'Na gregorjevo se ptički ženijo'. Na ta dan je spomin na Gregorja Velikega, papeža, ki je umrl leta 604. Kot zavetnika ga časte učitelji in učenci, učenjaki vseh vrst, razni obrtniki - izdelovalci gumbov in našitkov, zidarji, žene so se mu priporočale za rodovitnost, v stiski pa ga je ljudstvo prosilo za varstvo pred lakoto in kugo.

Posebnih običajev za ta dan na Polhograjskem ne pomnijo, kmečke gospodinje pa na ta dan sadijo semensko repo in sejejo seme za sadike zelja, pravijo, da sejejo 'kaps'.

Sveta Jedrt 17.3.: Opatinja, ki je po smrti postala priljubljena svetnica kot znanilka pomladi. Upodabljajo jo v nunski obleki s palico - znakom opatinje v roki ali tudi s preslico, kjer miši glodajo nit. Zato se ji kmetje priporočajo, da bi jih obvarovala pred nadlogami poljskih in vrtnih miši. Med ljudmi je veljalo, da ta dan ne smejo predice presti, da mora biti preja do tega dne končana in kolovrati pospravljeni, da po hiši ne smejo pospravljati, ne delati butar, ker bi sicer miši vse delo uničile.

Pregovori povezani z marcem:

Kakršen kimovec (september), takšen bo sušec.
Če sušec prah okrog pometa, prav dobro letino obeta.
Marec grmi, lakota beži.
Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati.
Kar sušca zeleni, se rado posuši!
Če vodi sušec na trate zelene, mali traven jih nazaj v hleve požene.
Če sušca grmi, dobra letina prihiti.
Če v marcu letajo mušice, v aprilu vzemi rokavice.
Če sušca zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.

Priporočljivo branje > Knjige o slovenskem ljudskem izročilu