Natisnite    Pošljite prijatelju

Nepogrešljiva voditeljeva vrlina: vizija

Robert K. Greenleaf v svoji knjigi The Servant as Leader pravi: »Voditeljev kompas je predvidevanje: če ta kompas izgubi in ga dogodki prisilijo k ukrepom, je voditelj le še po imenu, saj več ne vodi, marveč se kvečjemu odziva na dogodke. Verjetno ne bo več dolgo voditelj. Obstaja obilica podobnih sodobnih primerov padca z voditeljskega položaja zaradi napačnega predvidevanja glede zadev, ki bi jih bilo mogoče predvideti – ker voditelj ni pravočasno in pravilno ukrepal takrat, ko bi lahko.«

V zadnjih dvajsetih letih sem tudi sam opazil, da imajo vsi učinkoviti voditelji vizijo. Njihova vizija postane pogonsko gorivo vseh naporov in sil, s katerimi se prebijejo skozi probleme. Ko ima voditelj vizijo, je na poslanski misiji, krasi pa ga nalezljivo razpoloženje. Kmalu se ob njem dvignejo še drugi. Za uresničenje sanj je ključnega pomena enotnost. Za dokončanje naloge so ljudje pripravljeni delati dolge nadure. Posameznikove pravice so postavljene v ozadje, ker je celota pač pomembnejša od posameznih delov čas leti, delovna vnema raste, pripoveduje si junaške zgodbe, glavna beseda pa je predanost. Zakaj? Ker ima njihov voditelj vizijo!

Če bi želeli iz zgornjega odstavka odstraniti navdušenje bi zadostovalo zradirati eno samo besedo – vizija. Brez nje energije popusti, zamujajo se roki, pojavljajo se zasebne razporeditve delovnih opravil, proizvodnja peša, ljudje pa se razkropijo na vse strani.

Ko so Helen Keller vprašali: »Kaj je po vašem mnenju še huje, kot roditi se slep?«, je odvrnila: »Videti, a ne imeti vizije.« Vodilna mesta žal zaseda vse preveč takih, ki so brez vsakršne vizije o prihodnosti svoje organizacije.

Vsi veliki voditelji imajo dvoje: vedo, kam gredo in so zmožni prepričati druge, da jim sledijo. So kakor znak v ordinaciji okulista: »Če ne morete prebrati tega znaka, ste prišli na pravi kraj.«

Morda so v zadnjih letih besedo vizija že prevečkrat uporabili. Prvi cilj mnogih menedžerskih tečajev je priprava izjave o namenu organizacije. Ljudje ves čas čudno gledajo, če ne znate na pamet izjave o namenu vaše organizacije ali jim jo pokazati vsaj natisnjene.

Čemu ves ta pritisk glede razvoja namena organizacije? Iz dveh razlogov. Prvič: vizija postane razločno in povezujoče geslo organizacije. Gre za izjavo, da v gozdu glasov, ki vabijo stranke na konkurenčenem trgu, obstaja tržna niša. Je dejanski smisel vašega obstoja. Drugič: vizija postane novo nadzorno orodje, ki namesti tisoč stranski priročnik, ki je običajno neroden in hromi pobudo. V obdobju, ko preživetje zahteva decentralizacijo vse do proizvodnega oddelka, je prav vizija tista, ki poskrbi za pravilno usmerjenost vseh.

NEKAJ MISLI O VIZIJI

Postanete lahko tisto, kar vidite. To se nanaša na vaš potencial. Pogosto sem se vprašal: Mar voditelja naredi vizija ali voditelj ustvari vizijo?
Verjamem da je vizija prva. Poznam številne voditelje, ki so izgubili vizijo in z njo tudi svojo voditeljsko moč.

Ljudje posnemajo tisto, kar vidijo. To je najmočnejša motivacijska sila na svetu. Raziskava stanfordske univerze razkriva, da 89 odstotkov vsega, kar se naučimo, temelji na vidnih podatkih, 10 odstotkov na slušnih, en odstotek pa na podatkih drugih čutov.

Z drugimi besedami povedano: ljudje za svojo rast potrebujejo vidno spodbudo. Ko združite vizijo z voditeljem, ki je pripravljen uresničiti sanje, se sproži gibanje. A ljudje ne sledijo neposredno samim sanjam, temveč voditelju, ki ima sanje in zmožnost, da jih učinkovito posreduje naprej.
Zatorej na začetku vizija ustvari voditelja, da pa bi se lahko razvijala in rasla, potrebuje sledilce, za katere je odgovoren voditelj.

ŠTIRI RAVNI ČLOVEŠKE VIZIJE

1. Nekateri ljudje vizije nikdar ne uzrejo. (Izgubljenci)
2. Nekateri jo sicer vidijo, vendar ji ne sledijo. (Sledilci)
3. Nekateri jo vidijo in ji sledijo. (Uspešni ljudje)
4. Nekateri jo vidijo, ji sledijo in pomagajo drugim, da jo uzrejo. (Voditelji)

Hubert H. Humphrey je primer,  da lahko »postanete tisto, kar vidite.« leta 1935 je s poti v Washington ženi napisal tole pismo: »Dragica, vidim lahko, kako bova nekega dne – če se bova znala prilagoditi in se usmeriti k večjim stvarem – živela tukaj v Washingtonu, kjer bom verjetno v vladi, politiki ali državni upravi. Oh, kako zelo upam, da se mi sanje uresničijo; zelo si bom prizadeval za to.«

• Misli iz knjig >>> Knjige o osebnostni rasti

• Več izrekov in modrosti najdete v >>>  knjigah modrosti in lepih misli

• Še več branja >>> Spletna knjigarna Doria