Natisnite    Pošljite prijatelju

Obiskovanje

Obiskovanje in sprejemanje obiskov nista samo lepi navadi, ampak potreba človeške občestvene narave. Sta torej predvsem "domači zdravili" za gojitev človekove družabnosti, lepe medčloveške povezanosti z drugimi ljudmi in pozornosti do drugih, obenem pa neredko tudi lepa sprostitev in razvedrilo.

Dobri učinki in kakovost obiskovanja - in prav tako sprejemanja obiska - so odvisni predvsem od tega, koliko se znamo vživeti v druge, se lepo pogovarjati (glej Pogovor), poklepetati, se razvedriti, koliko smo na obisku sproščeni, kako globoke so medčloveške povezave ljudi, ki se obiščejo (glej Prijateljstvo) in ne nazadnje, koliko smo navajeni ljudi obiskovati.

Prijateljevanje je skorajda nujno "domače zdravilo" za duševno in odnosno blaginjo (glej Prijateljstvo). Hrana za njegovo ohranjanje in poglabljanje pa so osebni stiki, obiskovanje, pisma (glej Pisanje), telefonski stiki in podobno.

Nasveti

● Svojih otrok ne jemljimo s seboj na obiske samo k sorodnikom in prijateljem, ampak tudi k bolniku v bolnišnico, v dom za stare in na podobne globlje človeške obiske, kjer ni v ospredju razvedrilo, družabnost in klepet, ampak se je potrebno vživeti v težak položaj sočloveka in mu lajšati trpljenje. Skratka, poskrbimo, da bodo šli naši otroci v življenje z lepimi navadami obiskovanja in vedenja na obiskih vseh vrst.

● Če niste navajeni obiskovati sorodnike in znance v njihovi bolezni in starosti, zlasti če so v bolnišnici ali v domu za stare, si za vsako nedeljo v letu napišite v svoj koledar vprašanje: "Kdo potrebuje moj obisk?" Ko se boste potem odločali, ali boste to nedeljo katerega od njih res obiskali, ravnajte po načelu: "Kaj si bom želel-a, če bom sam-a v takem položaju?"

● Za marsikoga pomeni obisk pri bolniku zadrego, ker ne ve, kaj bi govoril in kako bi se vedel. Če pristopimo k njemu sproščeno in vedro, ne moremo pogrešiti. Njegove bolezni in trpljenja ne podcenjujmo z naivnimi tolažbami, vsekakor pa je na mestu spodbudna beseda. O pogovorih z bolniki so dandanes na voljo dobri priročniki, najbolj pa pomaga lastna praksa, brez katere so vsi nasveti zaman.

● Če prijatelji, sorodniki ali znanci kaj slavijo, je v nekaterih primerih najboljše, da se jim sami napovemo in se dogovorimo za obisk, pri nekaterih pa je morda dragocenejše, da jih izjemoma nenapovedani presenetimo, ko smo se seveda pred tem od strani pozanimali, da bodo doma prosti.

● Na obisku ne tarnajmo nad vsemi mogočimi lastnimi težavami, tudi ne hvalimo se, ker to drugega rado ponižuje. Pozorno pa prisluhnimo težavam drugega, da bomo z njim čutili, mu morda kaj svetovali, nikakor pa ne problema panično napihovali in se pri njem radovedno zadrževali.

● Ko pridete na obisk, ne poudarjajte že na pragu: Takoj grem, mudi se mi, samo dve minuti imam časa... Za obisk si vzemite nujno potrebni čas. Na obisku pa opazujte: če gostiteljem vaš obisk zelo ugaja, ga lahko malo podaljšate, če imajo svoje nujno delo ali skrbi, se prej poslovite. Vsekakor velja srbski pregovor: I najboljeg gosta za tri dana dosta (Tudi najboljšega gosta je v treh dneh dovolj).

● Ko pride človek v goste, je lepo pokazati pozornost z darilcem ali rožami.


dr. Jože Ramovš, www.inst-antonatrstenjaka.si/kdosmo.html  (odlomek iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 2.)

Priporočljivo branje >> Moč prijaznosti - Nepričakovane koristi sočutnega življenja > Ljubiti in živeti