Oblikovanje za družbo, 3. del - Oblikovanje kot del širše slike družbe in okolja

Oblikovanje za družbo, 3. del - Oblikovanje kot del širše slike družbe in okolja

09.08.2020 | Avtor: Julia Doria
"V sodobni družbi se danes srečujemo s takoimenovano informacijsko eksplozijo, kar pomeni veliko naraščanje količine informacij na kakem področju ali v družbi nasploh. Za sodobno družbo pa ni značilen le porast informacij, temveč tudi porast potrošništva in izdelkov, s katerimi so preplavljena svetovna tržišča. Družba kot taka zahteva vedno več novih izdelkov in zavrže, kar ni več zanimivo. "



Oblikovanje kot del širše slike družbe in okolja

Čeprav oblikujemo in delujemo v varnem, zaprtem okolju domov, studijev, pisarn ter imamo ob delu neposredni stik le z računalnikom, svojci in sodelavci ter naročnikom, se naše dokončano delo ali izdelek po oddaji naročniku ali končnemu uporabniku uvrsti v novo okolje, na katerega nimamo več pravega vpliva. In 'zaživi' novo življenje, v novih okoliščinah, ni več naša last in ne moremo ga vzeti nazaj.

Čeprav se navedeno sliši morda preveč senzacionalistično pa si svojega dela ne moremo več lastiti, ko ga predamo iz rok in četudi nosi naše ime, postane del širše slike družbe oz. se uvrsti v kontekst širše vsebine.

Dosti slabo za nas, če tega nismo znali prej predvideti in če so izdelki ekološko, družbeno ali kako drugače sporni, slabi, neprimerni, da bi nas opredeljevali. A ravno to počnejo. Nosijo naše ime in vsem pripovedujejo o nas.

Kdor je toliko nespameten, da daje iz rok sporne, nepopolne izdelke ali celo plagiate, potem mora pač računati na posledice.

Zato bi moral vsak oblikovalec gledali širše, predvideti stvari, upoštevati mnoge dejavnike, se poglobiti v možne načine kasnejše uporabe ali preoblikovanja. Pomembno je, da se ne zadovolji le z zunanjim videzom stvari, ni pomembna zgolj estetika zunanjih oblik, ampak predvsem vsebina. In širši kontekst stvari, okolja, družbe. Kajti neko delo oziroma izdelek, ki ga oddamo, se prav hitro uvrsti v širši kontekst. In včasih se v določenih razmerah uporablja drugače ali pridobi drugačen pomen itd. zaradi širše vsebine ali širše slike nekega okolja.

Poleg tega se noben ustvarjalec ne bi smel distancirati od svojega dela, potem, ko ga je predal naročniku ali končnemu uporabniku. Kajti skupaj z drugimi deli oz. izdelki v novem kontekstu se je morda pričel uporabljati drugače, neprimerno ali pa se vsebinsko tako razlikovati od prvotnega, da bi oblikovalca kot avtorja to moralo zanimati.

Vsak avtor bi moral spremljati svoja dela, njihovo uporabo in morebitne transformacije ali 'mutacije' ter si že pred predajo del (izdelkov) omogočiti kasnejši vpliv nanje, če bi morda ugotovil, da prihaja do odstopanj, ki jih ne želi.

John Thackara predlaga, da si ustvarimo širšo oz. veliko sliko, a delujemo po majhnih korakih.

Osemdeset procentov vpliva, ki ga imajo produkti, storitve ali sistemi na okolje, se da predvideti že v fazi oblikovanja. Če drži, da uporabljamo naravne vire hitreje, kot jih obnavljamo, potem lahko oblikovanje pomaga preobrniti ta trend tako, da spremeni procese, ki potekajo za produkti.

Oblikovanje je doseglo kritično maso v mnogih industrijah. »Če je tako imenovani  zeleni pristop (ki je v ZDA bolje poznan kot 'oblikovanje za okolje') do oblikovanja omejen, je to zato, ker posreduje 'na koncu pipe'. Prilagaja individualne produkte ali storitve, vendar ne transformira industrijskih procesov kot celote,« navaja JohnThackara .

»Oblikovalska aktivnost, ki vodi k trajnejšim rezultatom ni enosmeren, unitaren projekt, osnovan na enem načinu gledanja na stvari, temveč je kompleksen, družbeno učeč se proces, pri katerem gre za prepletanje pobud in kjer napredujemo skozi delne uspehe, napake in vnaprej predvidene efekte ter se učimo iz izkušenj,« pojasnjuje Enzio Manzini.

Danes se v sodobni družbi srečujemo s takoimenovano informacijsko eksplozijo,  kar pomeni veliko naraščanje količine informacij na kakem področju ali v družbi nasploh. Za sodobno družbo pa ni značilen le porast informacij, temveč tudi porast potrošništva in izdelkov, s katerimi so preplavljena svetovna tržišča. Družba kot taka zahteva vedno več novih izdelkov in zavrže, kar ni več zanimivo. 

Včerajšnja novost je postal današnji odpadek.

/ Foto: Internet /

Če so pred časom izdelovali kvalitetne izdelke, ki so trajali in katere se je večinoma dalo popraviti, če so se pokvarili, se danes izdeluje stvari, katerih se večinoma ne popravlja, stare izdelke se zavrže in kupi nove.

Znani so primeri, da se proizvaja izdelke, ki prenehajo delovati po preteku garancije z namenom, da se kupi nove ali pa imajo vgrajen sistem 'samouničenja'. Tudi nekateri printerji npr. prenehajo delovati, ko natiskajo določeno število strani. Na ta način potrošniška družba producira več in več, kolikor pač zahtevajo porabniki (novejše, hitrejše, boljše, zanimivejše, sposobnejše … izdelke), kar v končni fazi tudi izjemno onesnažuje okolje, saj je tudi bolj ali manj toksičnih odpadkov vedno več.

Sodoben trend produciranja stvari, ki ne trajajo, predstavlja tudi kratek film:


Kot vidimo, se navedeno ne nanaša le na modne in industrijske oblikovalce, temveč tudi na grafične oblikovalce in druge ustvarjalce, ki sodelujejo pri procesu ustvarjanja izdelkov za široko porabo.

Posebej problematična je v nekaterih primerih embalaža. Včasih se uporablja preveč embalaže ali pa je le ta iz spornih materialov, ki so obremenjujoči za okolje.  V mnogih primerih je sporna tudi embalaža za enkratno uporabo, še posebej, če je iz materialov, ki se jih ne da reciklirati.

Po drugi strani pa je mnogokrat embalaža močno potiskana, torej tudi morebitno recikliranje nima pravega učinka, če je npr. tiskarska barva strupena.

Za produciranje raznovrstne embalaže za enkratno uporabo seveda niso odgovorni le oblikovalci, ki pa morajo vseeno predvideti čimbolj prijazne materiale in druge čim manj obremenilne dejavnike, pač pa predvsem uporabniki, ki za vsako stvar nekritično uporabljajo takšno embalažo in jo tudi takoj po uporabi zavržejo.

Povečano povpraševanje pa vpliva na povečano ponudbo in le ta na povečano količino odpadkov, ki v končni fazi nekje pristanejo. In to ne vedno na smetišču. Pa tudi od tam pronicajo nekam, največkrat v podtalnico.  In od tam v naše kozarce. Torej vsa ta nesnaga nazadnje pristane spet na naših mizah, na krožnikih in v kozarcih.

(Se nadaljuje ...)




(Vsebina je bila prvotno objavljena na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pri predmetu Razvoj in teorija oblikovanja, 2014)

Viri:
- John THACKARA, In the bubble : designing in a complex world, London 2005, str. 17
- Enzio MANZINI, Sustainable everyday scenarios of urban life. Milano 2003, str. 14


Ključne besede: oblikovanje design oblikovalec designer družba oblikovanje za družbo teorija oblikovanja prihodnost sedanjost ekologija odpadki polucija okolje Julia Doria 



Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču
Ta drobna knjiga bo mnoge izmed vas pripeljala do pravilnih in naravnih poti življenja ...
Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Da bi uspeli, morate biti pripravljeni, da zgrabite priložnost, ko se pojavi.

Og Mandino