Od Triglava do tretjega zemljinega pola

Od Triglava do tretjega zemljinega pola

18.11.2009 | Avtor: Dušica Kunaver
"Pionirska pot, ki so jo prehodili prvi slovenski himalajci, je neponovljiva. Kot himalajski začetniki so vstopili v himalajsko areno tedaj, ko so bili tam osvojeni vrhovi že vseh osemtisočakov. Tam so se srečali z narodi, od katerih so nekateri imeli za seboj že skoraj stoletne himalajske izkušnje. »Novi« himalajci so se zato lotili težjih orehov, kot so vrhovi osemtisočakov. Vstopili so v njihove nedotaknjene ledene stene in se po njih vzpenjali v vrh svetovnega alpinizma – korak za korakom. "

Spoznavanje   naše najsvetejše gore je trajalo skoraj dvesto let. V tem času so vse tri triglavske doline odigrale svojo vlogo, vsaka ob svojem času.

Bohinjski srčni možje so ob koncu 18. stoletja našli pot na vrh Triglava, ob koncu 19. stoletja si je Trentar Ivan Berginc-Štrukelj prvi drznil čez Triglavsko steno, v začetku 20. stoletja pa   je Gornjesavska dolina pod vodstvom župnika Aljaža prinesla  slovenstvo v Triglavsko pogorje.

Sledila je doba osvajanja Triglavske stene. Odlični domači plezalci  so uspešno tekmovali s tujimi plezalci in  začrtavali prvenstvene smeri  v nedotaknjene  stene. Druga svetovna vojna jim je porezala peruti, a po vojni  je pod stenami že čakal novi, mladi rod slovenskih alpinistov.

Njim  je bilo namenjeno, da bodo iz domačih gora poleteli  v Himalajo, osem tisoč kilometrov daleč in osem tisoč metrov visoko. Pot prvega rodu  slovenskih himalajcev je edinstvena.

Za nove tako dolge in visoke  skoke  je na našem planetu zmanjkalo daljav in višav.

Pionirska pot, ki so jo prehodili prvi slovenski himalajci,  je neponovljiva. Kot himalajski začetniki so vstopili v himalajsko areno tedaj, ko so bili tam osvojeni vrhovi že vseh osemtisočakov.

Tam so se srečali z narodi, od katerih so nekateri imeli za seboj  že skoraj stoletne himalajske izkušnje. »Novi« himalajci so se zato  lotili  težjih orehov, kot so vrhovi osemtisočakov.

Vstopili so v njihove nedotaknjene ledene stene in se po njih vzpenjali v vrh svetovnega alpinizma – korak za korakom.   

V času od 1960 do 1975 je prvi rod slovenskih himalajcev na   poti od Trisula do Makaluja  spremljala najvišja    hindujska  boginja - Maha Devi –Velika Boginja.

Trisul je gora, ki ji jo je  za  stražarja postavil njen soprog bog Šiva. Na sedemtisočaku Anapurni prebiva ista boginja v podobni boginje žetve.

Tudi Makalu je njena gora, a na njej Velika Boginja vlada kot Velika Temna -  Maha Kali. Vendar  tudi kot Maha Kali je bila Velika Boginja do naših alpinistov  milostna. V petnajstih letih so  od himalajskih začetnikov zrasli v svetovno alpinistično elito.  Tako nagli vzpon v svetovni  vrh  v alpinistični zgodovini nima primerjave.

A pot je vodila naprej. Na Everest, na staro  Sagarmatho – Mater bogov in naprej v južno steno Lhotse, v steno plazov, v eno najtežjih sten na svetu.

Tako je prvi rod naših himalajcev zaključil edinstveno pot od Triglava do treh vrhov, ki sestavljajo tretji Zemljin pol.  Makalu-Everest-Lhotse, tam, kjer se je naša Zemlja najvišje pognala proti nebu, stoje drug ob drugem  trije osemtisočaki, tri stene,  tri najvišje ledene pregrade ne zemeljski obli. V stenah vseh teh treh velikanov  so začrtane prvenstvene smeri, ki  nosijo slovenska imena.

Odlik, ki so potrebne za taka dejanja, ne more doseči posameznik, niti rod, ki mu pripada.   Korenine takih sposobnosti morajo biti  globlje in starejše.




Strmi vzpon slovenskega  alpinizma v svetovni vrh se je začel v tistih davnih dneh, ko so se štirje srčni Bohinjci ozirali proti vrhu Triglava, ko je bosonogi Trentar utiral prvo pot  čez Triglavsko steno, ko je utrujeni Joža zabijal zadnji klin »v meglo« pod robom Stebra sredi Triglavske stene. Vsa pota, ki vodijo v visoki daljni  svet, izvirajo iz naših domačih slovenskih gora.

Priporočljivo branje: >>> Trisul - varuh boginje / Aleš Kunaver; >>> Makalu - prvič prvi v Himalaji / Aleš Kunaver

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Dušica Kunaver alpinizem alpinisti vzponi Himalaja Triglav osemtisočaki Kangbačen Makalu Trisul Everest Lhotse Aleš Kunaver  



Slikanica o prijateljstvu in radodarnosti ...
Poučna in prikupna slikanica o poletnem najdaljšem dnevu in najkrajši noči. S pomočjo zgodbice se otroci seznanijo s poletnim solsticijem in nekoliko čarobno kresno nočjo, ko svetijo kresničke in glasno prepevajo žabe v ribniku.
Vse okoliščine, 'usoda' in 'sreča' so zunanje in če jih človek ne more vedno spremeniti, jih lahko vedno premaga.
Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Vselej se trudite izboljšati se in izboljšal se bo tudi svet okoli vas. Že danes sprejmite izziv življenja!

(Colin Turner)