
Počitek
01.07.2025 | Avtor:
dr. Jože Ramovš"Če imate sami organizem in duševnost "z zelo dobrim izkoristkom", tako da vam je dovolj sorazmerno malo spanja in počitka, bodite tega veseli in s hvaležnim srcem dodajajte z deli svojemu življenju leta - sestavljena iz vaših budnih ur, ki bi jih sicer po nepotrebnem prespali.
"
Počitek je telesna in duševna obnovitev utrujenega človeka. Človekovo telo ni stroj, ki bi tekel kar naprej: njegovo naravno delovanje je ritmična izmenjava dela in počitka. Prav isto velja za njegovo duševnost. Tako je bilo od nekdaj. Tudi živali imajo isto zakonitost.
V preteklosti je kmet sredi največjega dela poleti v opoldanski senci posedel v senci ali pod drevesom. Današnji človek si za odmor v službi ali pri domačem delu skuha ali naroči kavico in poklepeta s sodelavcem.
Nekateri ljudje potrebujejo zelo malo počitka, drugi veliko.
Kdor počiva manj, kakor so potrebe njegovega telesa in duševnosti, si krajša življenje in dela škodo svojim zmožnostim, da ne morejo polno delovati, ko dela.
Kdor pa počiva več, kakor potrebujeta njegovo telo in duševnost, je lenuh. Za otroka je počitek čez dan tudi umirjena igra, za mladostnika branje ali poslušanje glasbe. S staranjem terja organizem čedalje več mirnega in pasivnega počitka.
Tudi nasploh velja, da se spočijemo na različne načine. Poleg spanja, skupaj s sanjami, služijo počitku tudi:
sprostitev, praznovanje, počitnice, razvedrilo, klepet in podobna, ki so opisana v posameznih "zdravilih za dušo in telo". V telesni utrujenosti so potrebne najprej mirujoče oblike počitka, nato na nekaj duševnega ali kulturnega napora. V duševni utrujenosti pa se človek odlično "spočije" s telesnim delom, s hojo v naravi, pohodom v planine, športom in drugimi oblikami telesnega napora.
Pomembna sestavina dobrega počitka je torej zamenjava dejavnosti, tako da se v celoti dneva ali pa vsaj tedna lepo izmenjujejo telesni, duševni, duhovni, medčloveški, kulturni in bivanjski napor.
Nasveti
● Počivati več, kakor je potrebno za obnovitev telesnih in duševnih sil, je izgubljanje življenja. Kdor spi ali počiva vsak dan dve uri več, kakor je zanj potrebno, izgubi vsakih dvanajst let eno leto življenja - to je isto, kakor bi eno leto manj živel. Dobro torej spoznajte svoje potrebe po spanju in počitku, da se boste navadili na tisto mero, ki je ravno pravšnja za vas.
● Z utrujenimi majhnimi otroki bodimo potrpežljivi in jih odločno, toda brez vznemirjanja spravimo k primerni obliki počitka. ko so utrujeni, so sitni ali napadalni, vendar še sami ne spoznavajo, da so utrujeni.
● Glavna oblika počitka je vsekakor spanje, zato poskrbite za lepo navado rednega ritma spanja, in sicer ponoči, saj je človek po naravi takšen, da podnevi dela, ponoči pa počiva.
● Če v hudi utrujenosti nimamo dovolj časa za temeljit počitek, ga deloma nadomestijo razne vaje za sproščanje. Te so dobra telesna in duševna podpora kljubovalni moči duha, ki se zaveda, da mora do konca opraviti pomembno nalogo.
● Če izgubite službo, je nevarno, da vas obilica časa in duševna pobitost speljeta v čezmerno počivanje, ki hitro postane prava oblika omame: vse manj, z manjšo zavzetostjo in z manj upanja boste iskali delo, vse globlje zapadali v osebnostno patologijo in telesno oblolevnost. Rešitev je kakršnokoli delo (glej Delo).
● Če imate sami organizem in duševnost "z zelo dobrim izkoristkom", tako da vam je dovolj sorazmerno malo spanja in počitka, bodite tega veseli in s hvaležnim srcem dodajajte z deli svojemu življenju leta - sestavljena iz vaših budnih ur, ki bi jih sicer po nepotrebnem prespali.
dr. Jože Ramovš
(Sto domačih zdravil za dušo in telo 2. (Odlomki iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 2.)
Ključne besede: Jože Ramovš počitek delo osebnostna rast sto zdravil za dušo in telo zdravje počivanje spanje higiena spanja
• Delo
• Prenašanje krivice
• Neuspeh
• Staranje
• Napor