
Prostovoljec doma, prostovoljec v tujini (Skala, CDB Ngangi)
21.10.2009 | Avtor:
Alenka Zelenc, za OE Skala"Prostovoljci na Skali so srce naše organizacije, saj brez njih Skala ne bi obstajala, saj je ravno zaradi njih in z njihovo pomočjo nastala. Torej, vsi vi, ki se zanimate za prostovoljno delo z mladimi različnih kultur in osebnih potreb, vabljeni, da se nam pridružite in soustvarjajte z nami mladostnikov kvalitetni »danes«!
"
Verjetno je že marsikdo od vas nekoč bil ali trenutno je prostovoljec/-ljka. Se spomnite občutka, ko ste nekomu storili nekaj dobrega? Ali ko je nekdo vam storil nekaj lepega? Le zakaj imamo ljudje potrebo po tem, da pomagamo drugim? Kaj s tem pridobimo?
Še iz ranih otroških let se spominjam, ko smo z mojim razredom vaške osnovne (štiriletne) šole na Notranjskem redno hodili čistiti javna partizanska pokopališča. In spet drugič so nas vaški voditelji organizirali v skupine za čiščenje vaških potokov in drugih javnih površin. Še danes se do podrobnosti spominjam tistega črnega dne konec osemdesetih, ko je našo vas nepovabljeno obiskal močan tornado in (na moje otroško veselje) odnesel šolsko poslopje v zračne višave. In na mojo (otroško) žalost se je pouk vseeno nadaljeval v lovski koči in v gasilskem domu, ki ju je tornado pustil nedotaknjena. Bilo je pozimi in z »gašperčkom« smo ogrevali nenavadne učilnice.
Velik del vasi je bil popolnoma opustošen. Še danes imajo nekateri prebivalci vasi travme zaradi nenadne naravne katastrofe, ki je odnašala strehe in dele hiš kot za šalo. Tisti večer in tisto noč prebivalci naše vasi (in drugih) niso pomišljali o tem, ali bi pristopili na pomoč sosedu ali drugemu sovaščanu. Samoiniciativno so hiteli sem ter tja in nesebično delili pomoč. Tisto slo po pomagati sočloveku je bilo močnejše od mrazu, ki je obdajal samooklicane prostovoljce, od dežja, ki je namakal odkrite hiše in poslopja ter od izklopa elektrike, ki je evakuacijo ljudi in predmetov iz uničenih hiš še dodatno otežil.
Skozi odraščanje in nadaljnje (študijsko in poklicno) zorenje nas oblikujejo neštete izkušnje s področja prostovoljnega dela ter nas obogatijo s prepotrebnimi lastnostmi tolerance, strpnosti, sposobnosti vživljanja v sočloveka in razumevanja drugačnega, potrebnega naše pomoči. Pogosto je nabor prostovoljnih izkušenj tudi vzvod za pridobitev novega delovnega mesta, saj usposobi posameznika za realno, vzdržljivo in zavzeto delo.
Tako je tudi mene peljala pot od prostovoljnega dela z mladimi z ulice v Demokratični republiki Kongo do pridobitve zaposlitve na področju dela z mladimi na ulici v Sloveniji. Vodje obeh nevladnih organizacij, v katere sem bila in sem vključena, so salezijanci, čigar poslanstvo je delo z mladimi v različnih rizičnih življenjskih situacijah.
Seveda se otroci z ulice (in delo z njimi) v Kongu razlikujejo od otrok na ulici v Sloveniji v marsikaterem vidiku: otroci z ulice samostojno živijo (od nekaj mesecev do več let) na ulici dan in noč ter lastno družino funkcionalno zamenjajo z ulično subkulturno skupino, otroci na ulici pa le del svojega časa preživijo na ulici (praviloma tudi v skupini sovrstnikov) in bolj, ko so izključeni iz družbeno zaželenih nalog in norm, bolj so vključeni v ulično subkulturno skupino ter v njene dejavnosti, saj jim nudi varnost, identiteto in pripadnost.
Obstajajo pa tudi marsikatere podobnosti med uličnim delom z otroci z ulice (Goma) in z otroci na ulici (Fužine): oboji imajo svoj skrivni šifrirani jezik, bolj ali manj dorečeno vodjo skupine, skupne aktivnosti za zabavo in druženje ter fleksibilnost v številu in menjavanju članov v tej skupini. Običajno imajo določen teritorij, kjer se nahajajo, svoj lastni vrednostni sistem in določen način oblačenja ter urejevanja lastnega zunanjega videza.
Za konec bi vam rada predstavila en »košček« iz sveta otrok z ulice iz Gome (vzhodni del DR Kongo) iz mojih (antropoloških) dnevnikov o prostovoljnem uličnem delu, kjer so otroci z ulice (shegeji) uspešno in samoiniciativno opravili (motivirano) prostovoljno delo.
»To jutro na jutranjem poročanju dogodkov iz preteklega dne in programiranja dela v našem centru za ulične otroke (CDB Ngangi) nočni vzgojitelj poroča novice z ulice, posredovane od otrok z ulice (»shegeji«), ki so se po naporni pretekli noči na ulici rano zatekli v naš center. V mestu Goma so se ponoči dogajale zanimive stvari. Več “družin” uličnih otrok se je združilo v akcijo aretacije ukradenih krav iz klavnice Kituku iz predmestja Keshero ob jezeru Kivu. Lopovi so bili eni moški v civilu (ne-vojaki). “Mukanje” črede krav pritegne pozornost budnih »shegejev«, ki tavajo po mestu, iščoč “quelque chose” (nečesa): denarja, predmetov, hrane, omamnih sredstev za vsakodnevno preživetje. Otroci so se med seboj hitro informirali, grupirali in se pripravili za napad na kravje lopove.
To ni bilo težko, saj vsak trenutek živijo v pripravljenosti za premik, akcijo ali beg. Zgodba spominja na čase kavbojcev, a na afriških tleh. Bilo je okrog petdeset »shegejev« in nekaj odraslih kravjih lopovov, števila krav se ne spominjam. »Shegeji« napadejo lopove, jih spodijo ter ulovijo lepo rejene in gojene krave. Ta čas je na kraj dogajanja že prišel lastnik ugrabljenih krav iz mesnice Kituku, namenjenih za na oni svet, in je »shegeje« nagradil s sto ali dvesto dolarji. Plemenito dejanje »shegejev« se je hitro razglasilo po sivem (vulkanskem) mestu velikih kontrastov anarhične države.« (13. februar 2006, Goma)
Tudi prostovoljno delo na Skali je/in je bil izziv marsikateremu, ki se ga je v večletnem delovanju te nevladne salezijanske organizacije Zavoda Salesianum že udeležil oziroma se ga udeležuje.
Skala predstavlja mozaik odnosov med mladimi z manj socialnimi (in drugimi) priložnostmi in možnostmi ter njihovimi animatorji, prostovoljci, praktikanti in zaposlenimi.
Obarvana je z ustvarjanjem prijetnega »domačega« vzdušja in je prostor, kjer se srečujejo otroci in mladi različnih kultur, verovanj in prepričanj.
Njeno osnovno poslanstvo je animacija mladih na ulici, naslednji korak pa je vključitev mladih v mladinske centre (Nove Jarše, Fužine in Minibus veselja), kjer se jim nudi bolj poglobljeno spremljanje na področjih, kjer potrebujejo spodbudo in pomoč.
Prostovoljci na Skali so srce naše organizacije, saj brez njih Skala ne bi obstajala, saj je ravno zaradi njih in z njihovo pomočjo nastala.
Torej, vsi vi, ki se zanimate za prostovoljno delo z mladimi različnih kultur in osebnih potreb, vabljeni, da se nam pridružite in soustvarjajte z nami mladostnikov kvalitetni »danes«!
Alenka Zelenc, za OE Skala.
http://skala.donbosko.si/
Ključne besede: Skala mladinska ulična vzgoja mladostniki odraščanje medosebni odnosi prostovoljstvo Kongo Fužine prostovoljci
Prispevajte svoj komentar k članku » Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja
Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.