Natisnite    Pošljite prijatelju

Šege in navade meseca maja

Maj - veliki traven


FLORJANOVO

God svetega Florjana – 4. maj -  je po mnogih naših  krajih ljudski praznik, tudi  v šišensko-šmarnogorskem okolišu. Florjan varuje pred tuzemskim in večnim ognjem. Ni le patron  gasilcev, kot smo navajeni, ampak tudi zavetnik pastirjev.

Na florjanovo (ferjanovo) so pastirji v okolici Šmarne gore  hodili  od hiše do hiše po vaseh   in prepevali. Vaščani so jih obdarjevali.

Na florjanovo gospodinje niso smele peči, niti zakuriti peči.Tudi kovači tega dne niso delali.

V Mednu se na dan svetega Florjana ni smelo  zavrteti nobeno kolo. Stali so tudi  vsi vozovi in vozički  in ni se vrtelo nobeno kolo na kolovratu. To zaobljubo  so si vaščani v  Mednu  dali menda zato, da bi se prikupili svetemu Florjanu, zaščitniku pred ognjem. Ustno izročilo pravi, da je vas  dvakrat do tal pogorela. Zaobljubo vaščanov, da se v vasi na florjanovo ne bo vrtelo nobeno kolo, so uradno ukinili šele leta 1930.

FANTJE NA VASI

Maj, veseli  mesec, prinaša cvetje in pomladno sonce. V slovenske  vasi je mesec maj nekdaj  prinašal tudi  fantovsko petje.

Fantje na vasi so  v naših vaseh  skrbeli za vse pomembne  dogodke v vasi.  Bili so  gasilci, snubci, kosci, pogrebci, bili so nosilci vseh dogajanj na vasi, predvsem pa so bili pevci, ki so  zvečer zazibali vas v spanje  s pesmijo izpod vaške lipe. Kako lepi so bili ti večeri vedo le tisti, ki so jih doživljali.

»Glasovi lepe narodne pesmi valove skozi nočno tišino, te mehko božajo in ti segajo v dušo  in srce...« piše Manca Komanova v svoji knjigi.

V  maju se je začelo fantovsko vasovanje pod okni deklet. Vasovanje pomeni   petje, vriskanje in  klicanje deklet pod njihovimi okni. Vasovanje so  v okolici Ljubljane  imenovali tudi »oglarenje«, saj so fantje »oglarili« okoli  oglov hiš, v katerih so bivala dekleta. Seveda pa so ti »ogli« bili skrbno pod nadzorom vaških fantov. Da se ne bi zgodilo, da bi se  kak fant iz sosednje vasi priklatil pod okno dekleta iz domače vasi! Domači  fantje bi ga hitro  zasačili in  čakalo bi ga najmanj namakanje v vaški mlaki. Take vasovalce svari tudi ljudska pesem:

Kdor hoče hoditi krog naših oglov,

imet mora tovaršev  kot jager pesov.

Ko je fant dopolnil osemnajsto leto, je smel začeti vasovati, še prej pa so ga vaški fantje morali sprejeti medse, morali so ga »krstiti«.  Novinec je plačal  za nekaj litrov vina, nato ga je čakal »krst«. Vaški fantovski starešina mu je vlil na glavo poln kozarec vina in pri tem govoril:

S to kapljico žlahtno

te  fanta nardim,

zdaj dost si pri moči,

boš pel in vasvov,

dekleta boš štmov.

Mi bomo vesel,

te radi imel.

Če tuj fant prikradu

bi se na vas,

s pestjo mu pokaži,

 da to ni za špas!

Novinec je moral tudi dokazati, da zna peti, nato pa je še isti večer smel zapeti s fanti pod vaško lipo  in smel je z njimi »na vas«.

Na vas,  na vas,  na vas, 

na vas,  na vas,  

k svoji ljubci v vas ...

so prepevali fantje, preden so se po skupni pesmi razkropili po vasi, vsak pod okno kakemu dekletu.

Fantje vasovalci so se nekdaj delili na dve vrsti. Fantje, ki so bili resno zaljubljeni,  in so resno mislili na zakon, so hodili pod okno  k svojemu dekletu.   Mladi, še neresni  fantje, pa so hodili »na vas« bolj za šalo.   »Klicali« so dekleta, tisto pač, ki jim je bilo pripravljeno odpreti okno, vendar dekle  si je  zapravilo dobro ime,  če je odprlo okno vsakemu fantu, ki jo je prišel »klicat«.

Bolj pametno je bilo zato, da okna ni odprla in da se je raje nasmihala v sobi, ko je on stal na lestvi in pred oknom in prepeval  duhovite  pesmice, ki so jih imenovali  »kozje molitvice«.

Fantje seveda niso vasovali  in prepevali na vasi vsak večer, ampak predvsem ob sobotah. Prepovedano pa je bilo vasovanje  v kvatrnih tednih. V tem času je namreč nekdaj po naših vaseh strašila strašna torka ali kvatrna baba. Kvatrna baba je prepovedovala  dekletom prest, fantom pa vasovat. Zanimivo -  davno, skrivnostno pogansko bitje je skrbelo, da je vas spoštovala krščanske kvatre.

Kvatre so bile štirikrat na leto.


- Več o ljudskem izročilu si lahko preberete >>> v knjigah, ki ohranjajo slovensko ljudsko izročilo

(Članek je bil prvotno objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)