
Sprava
08.04.2010 | Avtor:
dr. Jože Ramovš"Pri vsakem doživljanju krivice ali žalitve je treba izhajati s stališča, da je problem rešljiv, da sta sprava in urejen medčloveški odnos mogoča. "
Sprava je najbolj humana in ustvarjalna rešitev hujšega spora med dvema človekoma ali skupinama ljudi. Skupaj z dobroto, ljubeznijo, kesanjem in odpuščanjem spada v vrh mogoče človeške ustvarjalnosti: je resnično nekaj povsem novega v srcih obeh nasprotnikov, kar vsak izmed njiju sam povzroči in stori v resničnosti njunega medsebojnega odnosa.
Zaradi njene učinkovitosti v spremembi slabega medčloveškega odnosa v dobrega bi jo lahko imenovali tudi socialno spreobrnenje.
Sprava ni nič drugega kakor obojestransko kesanje in odpuščanje.
K spravi človek kaj lahko pristopi tako, da nasprotniku kaže, naj se mu "spravi s poti"; če se noče, pa se tako ali drugače "spravi nadenj". Po tej poti ni sprave.
Do nje pride, ko vsak izmed nasprotnikov "po-spravi pred svojim pragom" in s tem pripravi svojo hišo, da bo nasprotnik lahko prišel vanjo kot gost. Da le eden začne pospravljati svojo hišo, pa sprava med njima ni več daleč.
Nasveti
●
Pri vsakem doživljanju krivice ali žalitve je treba izhajati s stališča, da je problem rešljiv, da sta sprava in urejen medčloveški odnos mogoča. S svoje strani ima človek vedno vse niti v rokah sam (glej Odpuščanje), in če zmore sam storiti ta korak prvi, ga zmore tudi nasprotnik. Kdaj in kako, pa ostaja skrivnost njegove svobode in zmote.
Prav je, da si tega trenutka s hrepenenjem želimo, ga z upanjem in naklonjenostjo pričakujemo, nikakor pa ga ne smemo izsiljevati, ker ga s tem oviramo.
● Da pri doživljanju krivice ali žalitve sami naredimo prvi korak, za to govori tudi tale razlog. Ko človek sam odpusti in preseže doživljanje krivice ali žalitve, se njegova duševnost tako sprosti, da objektivneje gleda položaj, vedenje in doživljanje drugega. Pri tem lahko spozna, da ga je zmotno doživljal in obsojal, ko oni sploh ni bil kriv; v resnici mu je s tem dela celo sam krivico.
● Spravo med nasprotnikoma skorajda onemogoči vsak poskus, da bi drug drugega poučil, česa se mora kesati in kako naj to naredi. Če ste v sporu in se odločite za spravo, začnite "pometati samo pred svojim pragom". Ko bo dovolj "pometeno", povabite svojega -zdaj ne več nasprotnika - k sebi v goste.
(Odlomki iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 2.)
Priporočljivo branje >> Knjige o osebnostni rasti
Ključne besede: Jože Ramovš antropohigiena osebnostna rast psihologija samopomoč samopodoba odpuščanje krivica preseganje krivice sprava spor krivice žalitve Sto domačih zdravil za dušo in telo
Prispevajte svoj komentar k članku » Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja
Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.