William Kentridge: vizualni umetnik, ilustrator, avtor animiranih filmov - Dvom, negotovost in umetnost

07.08.2017 | Avtor: Julia Doria

 

William Kentridge je vizualni umetnik, znan predvsem po svojih ekspresionističnih animiranih risbah, kolažih in animiranih filmih, ki obravnavajo zgodovino kolonializma, preučujejo čas in politične težnje.

Rojen je bil 1955 v Južni Afriki, v Johannesburgu. Izobraževal se je na University of the Witwatersrand v Johannesburgu, na Johannesburg Art Foundation in na L’École Internationale de Théâtre Jacques Lecoq v Parizu.


Johannesburg, Johannesburg

Njegova starša sta bila pravnika. Zavzemala sta se za pravice žrtev apartheida, kar je pomembno vplivalo na Williama. Kentridge se kasneje nikoli ni uspel odmakniti iz Johannesburga, dejal je, da se nikakor ne uspe 'odlepiti' od tega mesta. Mesto Johannesburg samo pa je tudi eden izmed virov njegovega likovnega izraza, njegovega notranjega boja in družbeno kritičnega obračuna. 

V Južni Afriki je, sicer kot opazovalec, občutil krivice rasnega razlikovanja. Razvil je tako imenovano politično umetnost, v kateri se zrcalijo nejasnosti, protislovja, nedokončano izražanje, nihilizem, negotovi izidi, optimizma pa je vedno manj. 

Apartheida ni neposredno upodabljal, vendar so njegova dela izrazito družbeno kritična, prežeta z brutalnostjo tamkajšnje družbe. Politične dogodke preobraža v vplivne poetične alegorije, njegova dela so ekspresivna. 

Delo na področju teatra ga ni dovolj pritegnilo, usmeril se je v likovno umetnost. Risati je pričel v 70-ih.  O tem obdobju je dejal:

"Veliko tega, kar je bilo v Evropi in Ameriki sodobno v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se mi je zdelo oddaljeno in nerazumljivo."

Kljub temu, da je poznal in se zavedal širine sodobnega umetniškega izraza, je zavzel izrazito konzervativno stališče. Še danes odkrito priznava, da povsem namerno zavrača konceptualne in kot se je izrazil, ne-reprezentativne jezike sodobne umetnosti.

Živi in dela v Johannesburgu, kjer ima dva studia, enega v domači hiši in drugega, večjega, ki se je razvil v umetniško oazo, v mestnem centru. Kentridge ne ustvarja le sam zase, temveč tudi podpira in sponzorira druge umetnike. Prizadeva si za odprtje umetniškega centra za eksperimentalno umetnost.





Slika 1: William Kentridge, Risba za II Sole 24 Ore (Plinska maska), 2007
Slika 2: William Kentridge, Risba za II Sole 24 Ore (Hodeči svet), 2007



»Zanima me politična umetnost, to je umetnost dvoumnosti, protislovja, nedokončanih gest in negotovega zaključka - umetnosti (in politike), v kateri sta prisotna optimizem in nihilizem.« je poudaril William Kentridge.

Dejaven je na mnogih področjih umetniškega izražanja: film, fotografija, risba, kolaž, skulptura, animacija, instalacija, performans.

Kot se je izrazil, mu je v začetku kariere spodletelo pri slikanju, igranju in pri filmu, a 'našel se je' pri risanju in ustvarjalnem izrazu skozi preplet različnih medijev:  "Kajti zame je bilo edino upanje križanje različnih medijev in žanrov," je dejal.

Razvil je posebno tehniko, pri kateri risbe z ogljem in kolaže fotografira. Scene zabeleži, kakor se pojavljajo. Nato risbe radira, spremeni in ponovno posname. Na ta način shrani vse spremembe in izbrise. O svoji tehniki je dejal: "Moje delo priča o začasnosti trenutka."

Kentridge dela brez storyboarda. S pomočjo projekcij ustvarja optične iluzije, svojim risbam na ta način dodaja tretjo dimenzijo. 

Za njegova dela je značilno, da riše z ogljem in v zvezi s tem je William Kentridge pojasnil:

"Oglje me ne zanima zaradi njegovih neolitskih korenin, razlog, da sem se odločil za oglje je v tem, da bi želel delati v relativno velikem obsegu ... za pokritje risbe, velike 1 meter x 2 metra, je risanje s svinčnikom obsesivna, počasna, smešna dejavnost ... Oglje je zelo enostavno uporabljati, lahko ga preprosto obrišete s krpo, zato motiv lahko spremenite tako hitro, kot si lahko premislite."


Risbe iz projekcije

Med leti 1989 in 2003 je ustvaril serijo devetih kratkih animiranih filmov, ki jih je poimenoval Risbe iz projekcije (Drawings from projection).
V ta cikel spadajo med drugimi tudi: Johannesburg, 2. največje mesto po Parizu (Johannesburg, 2nd Greatest City after Paris); Ubu pripoveduje resnico (Ubu tells the Truth) in tudi osemminutni animirani film Stereoskop (Stereoscope) iz 1999.

Izraz stereoskop označuje optično napravo za plastično, tridimenzionalno prikazovanje slik. Za film Stereoskop je avtor uporabil svojo edinstveno tehniko animacije.






Za vsako filmsko sekvenco je uporabil risbo z ogljem, ki jo je spreminjal bodisi z dodajanjem bodisi z brisanjem. Vsako spremembo na sliki je fotografiral. Film je torej nastal s pomočjo posnetkov več tisočih sprememb na le nekaj risbah.

Film Stereoskop (Stereoscope)  pripoveduje o Južni Afriki kot jo je doživljal avtor, ki tam živi in dela. Glavni protagonist dela je poslovnež Soho Eckstein, ki je nastal po resničnem portretu avtorjevega dedka, a fizično spominja tudi na avtorja samega.

V delu se kot rdeča nit pojavlja stereoskop, naprava, ki proizvaja iluzijo tridimenzionalne slike tako, da kombinira dve sliki istega objekta, ki sta bili posneti iz različnih zornih kotov. Tako razkosa tridimenzionalno realnost v drugačno, dopolnjujočo se, vendar nesinhrono realnost.

Risba iz filma Stereoskop prikazuje trenutek v prepletu dogajanja med protagonistom Sohom in modrim projekcijskim žarkom, ki v zaprtem prostoru ustvari iluzijo vode, ki ta prostor preplavlja.




Slika: William Kentridge, Risba iz risanega, 8 minutnega filma Stereoskop (Drawing from Stereoscope), 1998-1999.
Oglje, kreda in barvni svinčniki na papirju, 120 x 160 cm. The Museum of Modern Art, New York.



Soho stoji v vodi, sklonjene glave, oblečen v poslovna oblačila. Roke drži v žepu, iz vseh žepov pa se izliva modri projekcijski žarek, ki je ustvaril iluzijo vode. Figura na sliki daje vtis ranljivosti ob izrazito neudobnem položaju, kakršnega si je zamislil avtor. Nenavaden zaplet na sliki je zelo dvoumen, saj si lahko gledalec situacijo razlaga po svoje.

Modrina na sliki nekomu predstavlja projekcijski žarek, ki se transformira, drugemu vodo. Figura na sliki lahko nekomu deluje kot ranjena oseba; modrina bi lahko predstavljala kri ali življenjsko energijo, ki brizga iz ran.

Poslovnež se je kljub svojemu statusu znašel v neudobni situaciji in vdano prenaša neugodne razmere, čeprav je videti, da pri tem zelo trpi.
Takšna situacija bi lahko opredeljevala tudi avtorja samega, ki živi in dela v post-apartheidnem času, v politično nemirnem in neugodnem okolju, od katerega se ne more odtegniti, čeprav se počuti neprijetno v situacijah, s katerimi se je prisiljen soočati.

To misel bi lahko potrjevalo tudi dejstvo, da avtor upodablja razmere v kraju in času, kjer živi in dela. Prav tako glavna figura po videzu spominja na avtorja.

Delo je pomembno tako zaradi avtorjevih tehničnih rešitev, kot zaradi svoje vsebine in izpovednosti o prostoru in času, v katerem deluje Kentridge. Možnih je več interpretacij. Zanimiv je tudi avtorjev avtobiografski pristop. S svojim delom kritično opozarja na družbene razmere.

"Ustvarjati umetniško delo je praktična aktivnost. To ni sedenje za računalnikom. Je utelešenje ideje v fizičnem materialu, papirju, oglju, jeklu, lesu ...," poudarja Kentridge.



Triumfi in žalostinke

V letu 2016 je Kentridge predstavil 'Triumfe in žalostinke' (Triumphs and Laments), velik mural, ki se nahaja ob desnem bregu reke Tibere, v Italiji. 


Slika: William Kentridge, Triumfi in žalostinke (Triumphs and Laments), 2016.
Šablona in čiščenje zidu pod visokim pritiskom, cca. 10 x 550 m, Tibera, Rim.



Delo meri v dolžino preko 550 metrov in je eno izmed avtorjevih fizično največjih del. Otvoritev je potekala v aprilu 2016, ob obletnici ustanovitve Rima (21. april 753 pred našim štetjem). Velika monumentalna stena, na kateri je upodobljena dolga procesija v 80-ih figurah, prikazuje zgodovino Rima, s prizori od rimske mitologije do danes. Motive na zidu je Kentridge izrisal tako, da je odstranil umazanijo s stene. Uporabil je t.i. tehniko povratne šablone (reverse stenciling) in čiščenja stene pod visokim pritiskom. 

Lokacija stvaritve ni izbrana naključno, o reki  Tiberi ima Kentridge svojstveno stališče:

"Tibera je reka, razpenjena od slave in bolečine. Na eni strani premoženje papežev, na drugi trpljenje judovskega geta. Zgoraj ... utrip čudovitega mesta; spodaj, pod mostovi, obup brezdomcev."

Orjaško delo bo počasi izginjalo, ko bo umazanija počasi zapolnila vsa tista mesta, od kjer je bila prvotno izbrisana. Delo s tem opozarja tudi na začasnost in minljivost.

'Začasna umetnina' pa vseeno izginja nekoliko hitreje, kot so prvotno predvidevali, saj velikega friza niso opazili le ljubitelji umetnosti, turisti in naključni mimoidoči. Postal je priljubljena točka za grafitarje, ki na Kentridgevo delo dodajajo svoje grafite. Kentridge je zaprosil mestne oblasti za posredovanje. Ob tem je izrazil mnenje, da sicer nekateri umetniki grafitov odlično rišejo, in dodal: "Manj me zanimajo tisti, ki preprosto zapustijo svoje začetnice na steni."

Do sedaj se je vsako odstranjevanje grafitov izkazalo za zgolj prehodnega značaja, saj friz vandalizirajo z vedno novimi grafiti.


Dvom, negotovost in umetnost

William Kentridge ostaja v Južni Afriki, čeprav je glede dežele 'previdno pesimističen' in kot se je izrazil, jezen in razočaran nad tem, kar se v zadnjih petindvajsetih letih ni zgodilo. Vendar pa je njegovo delo odvisno od njegove prisotnosti v Johannesburgu in tega, kar mesto ponuja.

"Samo dejstvo, da sem po 61 letih še vedno tukaj pomeni, da me tukaj nekaj močno drži," pojasnjuje.

Še naprej bo ustvarjal projekte in dela, ne da bi pravzaprav vedel, ali se bo na koncu vse skupaj izkazalo za slepo ulico ali umetniško delo. Pri svojem delu dopušča vrednost dvoma, ne da bi se le-to presojalo vnaprej.

"Negotovost je bistvena sestavina. Takoj, ko nekdo postane prepričan, postane glasnejši, bolj avtoritaren, avtoritativen in v obrambo svojih stališč ljudje pripeljejo vojsko in orožje, da se postavijo zanje, da jih obdržijo. V gotovosti obstaja obup. Kategorije politične negotovosti, filozofske negotovosti, negotovosti podob - so mnogo bližje svetu. To je tudi povezano z začasnostjo, z dejstvom, da lahko svet vidite kot zaporedje dejstev ali fotografij ali pa ga vidite kot proces samega razvoja. Kjer ima ista stvar v drugačnem kontekstu zelo drugačen pomen ali zelo drugačno obliko," pravi William Kentridge.

Svoje zgodbe pripovedujejo tudi Kentridgeva dela, polna podob začasnosti, ki se nizajo na časovnem traku zgodovine, brez ozira na trenutne avtoritete in politične (ne)pripadnosti.




Ključne besede: William Kentridge vizualni umetnik ilustrator animirani filmi politična umetnost kolonializem Južna Afrika Johannesburg  družbeno kritična umetnost risba oglje risarske tehnike umetnost negotovost dvom mural friz Tibera Italija umetniki 


Tweet