Zemlja kot svetlo modra pika v vesolju

Zemlja kot svetlo modra pika v vesolju

15.02.2021 | Avtor: Carl Sagan | Več avtorjev, povzetek: Kresnik
"Morda ni boljšega prikaza neumnosti človeške domišljavosti kot je ta oddaljena podoba našega drobnega sveta. Zame poudarja našo odgovornost, da se prijazneje sporazumevamo in ohranjamo ter negujemo svetlo modro piko, edini dom, ki smo ga kdaj poznali."


 Voyager 1 je 722-kilogramsko robotsko vesoljsko plovilo, ki ga je NASA 1977  izstrelila v vesolje, da bi preučevalo zunanje Osončje in na koncu medzvezdni prostor.

Ko je Voyager 1 zaključil svojo glavno nalogo in zapustil Osončje, je preko NASE prejel ukaz, naj na zahtevo astronoma in avtorja Carla Sagana obrne svojo kamero in posname še zadnjo fotografijo Zemlje v velikem vesolju. Besedno zvezo "Svetlo modra pika" je v svojih razmišljanjih o pomenu fotografije skoval sam Sagan, kar je dokumentirano v njegovi istoimenski knjigi iz leta 1994.


Potem ko je Voyager 1 posnel serijo posnetkov 'družine planetov v Osončju', ki je vključevala Bledo modro piko, so NASA-jevi vodje misij ukazali Voyagerju 1, naj izklopi svoje kamere.

Na fotografiji je navidezna velikost Zemlje manjša od slikovne pike; planet se pojavi kot drobna pika v prostranstvu vesolja med pasovi sončne svetlobe, ki jih odbija kamera.


Gledano s približno 6 milijard kilometrov (3,7 milijarde milj), se Zemlja zdi kot drobna pika
v globokem vesolju: modro-bela pika skoraj na polovici rjavega pasu na desni.


Svetlo modra pika
Foto: Voyager 1, 14.2.1990, vir Wikipedia


   Carl Sagan v svoji knjigi iz leta 1994, Pale Blue Dot (Svetlo modra pika), komentira tisto, kar vidi kot
širši pomen fotografije, in piše:

Poglejte še enkrat to piko. To je tukaj. To je dom. To smo mi. Na njej so vsi, ki jih imate radi, vsi, ki jih poznate, vsi, za katere ste kdaj slišali, vsak človek, ki je kdajkoli bil, vsi so na njej živeli svoje življenje. Vir našega veselja in trpljenja, na tisoče samozaverovanih religij, ideologij in ekonomskih doktrin, vsak lovec in zbiralec, vsak junak in strahopetec, vsak ustvarjalec in uničevalec civilizacije, vsak kralj in kmet, vsak zaljubljeni mladi par, vsaka mati in oče, upanja poln otrok, izumitelj in raziskovalec, vsak učitelj morale, vsak pokvarjeni politik, vsak "superzvezdnik", "vrhovni vodja", vsak svetnik in grešnik v zgodovini naše vrste je tukaj živel - na drubcu prahu v sončnem žarku.

    Zemlja je zelo majhen oder v ogromni kozmični areni. Pomislite na reke krvi, ki so jih preli
li vsi ti generali in cesarji, da bi lahko v slavi in ​​zmagoslavju postali trenutni vladarji drobca pike. Pomislite na neskončne krutosti, ki so jih izvajali prebivalci enega kotička te svetlo modre pike nad komaj razločljivimi prebivalci kakšnega drugega kotička, kako pogosti so njihovi nesporazumi, kako nestrpni so v želji po ubijanju, kako goreče je njihovo sovrašvo.

    Ta točka blede svetlobe izpodbija naša stališča, našo namišljeno samopomembnost, zablodo, da imamo privilegiran položaj v vesolju. Naš planet je osamljena pikica v veliki vesoljni temi. Ob tej naši majhnosti ni v vsej tej prostranosti nobenega namiga, da bi prišla pomoč od drugod, da bi nas rešila pred nami samimi.

    Zemlja je edini doslej znani svet, ki skriva življenje. Vsaj v bližnji prihodnosti ni nikjer drugje kraja, kamor bi se naša vrsta lahko preselila. Obiščemo - ja. Rešiti se (Naseliti se op.p.) - še ne. Naj nam je všeč ali ne, trenutno je Zemlja kraj, kjer se postavimo zase.

    Rečeno je bilo, da je astronomija človeka naredi majhnega (ga poniža op.p.) in oblikuje njegove izkušnje. Morda ni boljšega prikaza neumnosti človeške domišljavosti kot je ta oddaljena podoba našega drobnega sveta. Zame poudarja našo odgovornost, da se prijazneje sporazumevamo in ohranjamo ter negujemo svetlo modro piko, edini dom, ki smo ga kdaj poznali.

— Carl Sagan






Ključne besede: zemlja vesolje planeti Voyager vesoljska ladja potovanje svetlo modra pika Osončje Jupiter raziskovanje vesolja fotografija misli 



Vesoljček Pi in njegove dogodivščine
Naj vas brezčasne modrosti vzpodbudijo k premisleku, samorefleksiji in zavedanju preteklosti, ki neopazno prehaja v sedanjost ...
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Človekovo naravno stanje je veselje. Prav zaradi tega pa je veselje tudi posledica človekovega usklajenega ravnanja z naravo.

Jože Urbanija