Natisnite    Pošljite prijatelju

O Adrija, kako naj te objame,
kako naj te poljubi pogled moj!
Ti si kot deva, ki si venec sname
na dan poročni z dražestnoj rokój.

Kakor se ženinu oko zavzame,
ko jo zagleda nežno pred seboj:
tako si, Adrija, razlila name
razkošij svojih pisanih nebroj.

Ah, več kot svetlih je zvezdic na nebi
in več kot ladij-jadrnic na tebi,
morjé, ti v srcu želj rodilo si.

O srce, kaj si mi morjé postalo,
da bodeš nove želje pokopalo,
kot nekdaj stare potopilo si? ...