Ali je res vsega konec?

12.02.2008 | Avtor: Matej Mesar
Konca še ni in ga ne bo, vsaj dokler bo živel zadnji “broker”, ki bo poskušal kupiti poceni in prodati drago. Trenuten pogled tako na slovensko kot na globalne borze ni ravno rožnat, saj je precej krvav in po napovedih sodeč, bo še nekaj časa rdeč in indeksi bodo še pod gladino. Kot vedno se največ govori o Ameriki, ki kot vedno mora izstopati na vseh področjih. Kriza, ki je zajela ameriški finančni trg je globlja, kot se je na začetku zdelo.
Uncle Sam needs YOU!!!

Ameriško gospodarstvo je kljub vsej sofisticiranosti in dolgoletni tradiciji je še vedno recimo temu “primitivno”, saj je vsa ta leta raslo le na račun potrošnje, ki so jo na različne načine spodbujala oz. vsiljevali ameriškim gospodinjstvom. Sedaj pa smo priča temu, kar se v fiziki reče implozija. Implozija je fizični pojav, ki je nasproten eksploziji, saj v tem primeru sila deluje od zunaj proti navznoter kar povzroči kolaps predmeta oziroma, krajše povedano zunanja sila sila od zunaj navznoter, kar dobesedno zmečka predmet. Tako je sedaj prav ta potrošnja začela pritiskati na ameriško gospodarstvo.

Ljudje so se v preteklih letih preveč zadolževali, banke pa so kar serijsko dajale kredite za katere se je vedelo, da pri taki količini izdanih kreditov, jih veliko ne bo odplačanih oz. servisiranih. Slabim nepremičninskim kreditom, so se pridružili avtomobilski krediti in po novem letu je vse glasnejše opozarjanje na ne servisiranje kreditov plačilnih kartic, ki so v USA glavno plačilno sredstvo, kar se že kaže kot problem predvsem pri manjših bankah, ki izdajajo kreditne kartice.

Banke so postale sedaj previdnejše in kljub zmanjševanju obrestne mere in drugih spodbud Fed-a, da pospeši potrošnjo, se je le ta delno ohladila. Da je situacija resna in da je potrošnja pomembna za ameriško gospodarstvo, je zadnja pogruntavščina administracije predsednika Busha v obliki davčnega stimulacijskega paketa,v katerem bi del davkov vrnili državljanom, ki bi denar porabili v najbližji trgovini. Olje na ogenj je pritrditev tej politiki s strani guvernerja Fed-a Bena Bernanke-ja, ki je še pred mesecem zatrjeval, da Amerika ni na poti v recesijo, sedaj pa trdi da se zna finančna kriza - lepša beseda za recesijo, trajati pozno v leto in po najslabših napovedih se zna zavleči v 2009. Prav nič rožnata, prej bi reku lila pikčasto.

Nizke obrestne mere imajo dva vpliva na gospodarstvo. S tem, ko se znižajo obrestne mere se povečajo domači krediti vendar zaradi nižjih domačih obrestnih mer se zmanjša zanimanje za tuje investitorje in tudi domači kapital začne bežati v tujino, kjer so obrestne mere višje. To pripomore k depreciaciji domače valute - dolarja in povišanja cen obveznic. Nižanje vrednosti dolarja, kot “globalne valute” ima različne vplive. Cenejši dolar povečuje ameriški izvoz in istočasno zmanjšuje tuj uvoz v Ameriko.

To sedaj občutijo predvsem evropska in nekatera azijska podjetja. Na račun šibkega dolarja trpijo tudi razvijajoča se gospodarstva, ki so svoje nestabilne valute vezale na pregovorno “stabilnejši” dolar. Nizek dolar ni spodbuden tudi za investicije v tej valuti, saj se realna vrednost investicij na tak način manjša in tukaj je na udaru predvsem Azija, kjer so investicije v veliki meri de nominirane v dolarjih.
To je tudi eden izmed razlogov za večanje trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, predvsem terminskimi pogodbami, ki služijo kot zavarovanje pred tečajnim tveganjem.

Pesimizem se je tudi lepo viden na borznih parketih, kjer indeksi že nekaj mesecev sledijo padajočemu trendu. 




 
 
Kot je bilo pričakovano je finančna nestabilnost oziroma pesimizem okužil tudi ostale regije s katerimi je ameriško gospodarstvo povezano. Izgube beležijo tako evropske kot azijske borze. Takšno je bilo na primer stanje v Evropi ob 12.30h v času pisanju tega članka (21.01.2008):


 
Takšno pa je bilo stanje na Azijski celini:


 
Čas za gradnjo Noetove barke?

Kot sem napisal v uvodu, je veliko odvisno od Amerike oziroma naslednje poteze, ki bo kot verižna reakcija delovala na vse ostale trge. Zmanjševanje obrestne mere ima tako pozitivne kot negativne učinke. Gospod Bernanke in Busheva administracija poskuša s temi kratkoročnimi rešitvami “bremzati” podivjanega konja. Na dolgi rok bo vsekakor potrebno prestrukturiranje dolgov in finančnega sektorja ter sprememba ekonomske politike, vendar to je druga zgodba.

Situacija ni najbolj naklonjena investitorjem in verjamem, da marsikdo med vami slabo spi ali pa je končal pri zdravniku s kakšno rano na želodcu. Pričakovati je, da se stvari še nekaj časa ne bodo umirile in da bo medved, nadaljeval svoj pohod po svetovnih borzah še nekaj časa. Tisti ki se bojijo situacije naj razmislijo, da mogoče izstopijo iz svoje pozicije, če že niso tako globo v vrtincu. Bilo kako se bo stvar odvila v prihodnosti, verjamem da bodo tako zmagovalci kot poraženci, na dolgi rok pa je vse skupaj le igra z ničelno vsoto. Na kateri strani boste, pa odločate sami.

Vir >>> Vzajemci.com

Ključne besede: Matej Mesar  ameriško gospodarstvo  banke  borza  broker  donosi  finance  investicije  investitorji  naložbe  prihranki  denar  obrestne mere  vzajemci  vzajemni skladi  vlagatelji  varčevanje  trg kapitala  kapital  premoženje  zaslu 


Tweet