|
|||||||||
      
Družine, otroci, starši Duhovnost & religije Etnologija Ezoterika Filozofija Finance & kariera, poslovna rast Igre & prosti čas Leposlovje Ljubezen & odnosi Meditacija & sprostitev Mladinske knjige Naravoslovje & ekologija Osebnostna rast Otroške knjige Politika & sociologija Prehrana Psihologija Računalništvo Rastline & rože & vrt Slovarji & jezikoslovje Šport Tretje življenjsko obdobje Tuje knjige Turistika & vodniki Učbeniki & učila & učenje Umetnost Zdravje & vitalnost Zgodovina Živali & človek |
  Anka18.08.2025 | Avtor: Anton AškercGre po stezi čez polje zeleno
Anka mlada, dete zapuščeno. Kovček lahek nese mi v levici, solze z desno briše si po lici; joče milo mi sirota Anka, stoče milo, toži brez prestanka: "Oj, cvetice, srečne ve sestrice, jasno vedno vam je lepo lice; jad nobeden srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa. A gorje mu, kdor od doma mora, kdor na domu nima več prostora, komur starše v hladni grob dejali, kogar kruha služit so poslali! Morete mi, rože, razodeti, kaj sirote delamo na sveti?" A cvetice cvetejo, dišijo, Anki mladi ne odgovorijo. Stopa dalje po stezici Anka, bol premišlja svojo svojo brez prestanka; ptici vsaki žalost svojo toži, ptici v grmu, ki veselo kroži: "Kaj vam pravim, pevke moje mile, kaj vesele bi pač ve ne bile! Skrb vam nikdar srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa. A gorje mu, kdor od doma mora, kdor na domu nima več prostora, komur starše v hladni grob dejali, kogar kruha služit so poslali! Hočete li, ptice, razodeti, kaj sirote hodimo po sveti?" A veselo ptice žvrgolijo, Anki mladi ne odgovorijo. Ide Anka, pride do potoka, pak na brvi zaihti, zajoka: "Potok bistri, voda žuboreča, bol neznana tebi je skeleča. Kak lahko mi tod skakljaš po polji, sonce, tema -- vse ti je po volji! A gorje mu, kdor od doma mora, kdor na domu nima več prostora, komur starše v hladni grob dejali, kruha služit pa siroto dali ... Potok bistri, veš li razodeti, čemu pač smo reveži na sveti?"  Sliši voda to ihtenje vroče, čuti solze, vase padajoče; teče potok šumno po livadi, reče potok hladno Anki mladi: "Daleč mene pot po svetu vodi, dosti potok vidi, kamor hodi. To-le ve ti, dekle, razodeti: Prva nisi -- zadnja ne na sveti!"
Ključne besede: Anton Aškerc poezija Anka sirota vasi slovenski pesniki poeti Tweet
|
