Anka

Anka

07.10.2015 | Avtor: Anton Aškerc

Gre po stezi čez polje zeleno
Anka mlada, dete zapuščeno.
Kovček lahek nese mi v levici,
solze z desno briše si po lici;
joče milo mi sirota Anka,
stoče milo, toži brez prestanka:
"Oj, cvetice, srečne ve sestrice,
jasno vedno vam je lepo lice;
jad nobeden srca ne pretresa,
solza vam ne kane iz očesa.
A gorje mu, kdor od doma mora,
kdor na domu nima več prostora,
komur starše v hladni grob dejali,
kogar kruha služit so poslali!
Morete mi, rože, razodeti,
kaj sirote delamo na sveti?"

A cvetice cvetejo, dišijo,
Anki mladi ne odgovorijo.

Stopa dalje po stezici Anka,
bol premišlja svojo svojo brez prestanka;
ptici vsaki žalost svojo toži,
ptici v grmu, ki veselo kroži:
"Kaj vam pravim, pevke moje mile,
kaj vesele bi pač ve ne bile!
Skrb vam nikdar srca ne pretresa,
solza vam ne kane iz očesa.
A gorje mu, kdor od doma mora,
kdor na domu nima več prostora,
komur starše v hladni grob dejali,
kogar kruha služit so poslali!
Hočete li, ptice, razodeti,
kaj sirote hodimo po sveti?"

A veselo ptice žvrgolijo,
Anki mladi ne odgovorijo.

Ide Anka, pride do potoka,
pak na brvi zaihti, zajoka:
"Potok bistri, voda žuboreča,
bol neznana tebi je skeleča.
Kak lahko mi tod skakljaš po polji,
sonce, tema -- vse ti je po volji!
A gorje mu, kdor od doma mora,
kdor na domu nima več prostora,
komur starše v hladni grob dejali,
kruha služit pa siroto dali ...
Potok bistri, veš li razodeti,
čemu pač smo reveži na sveti?"

Potok

Sliši voda to ihtenje vroče,
čuti solze, vase padajoče;
teče potok šumno po livadi,
reče potok hladno Anki mladi:
"Daleč mene pot po svetu vodi,
dosti potok vidi, kamor hodi.
To-le ve ti, dekle, razodeti:
Prva nisi -- zadnja ne na sveti!"


Ključne besede: Anton Aškerc poezija Anka sirota vasi slovenski pesniki poeti 



Čudoviti svet preprostih sladkih dobrot, tistih, ki so priljubljene danes in tistih, iz časov naših babic, na katere ste že malo pozabili ...
Poučna in prikupna slikanica o poletnem najdaljšem dnevu in najkrajši noči. S pomočjo zgodbice se otroci seznanijo s poletnim solsticijem in nekoliko čarobno kresno nočjo, ko svetijo kresničke in glasno prepevajo žabe v ribniku.
Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Inspiracija je skrivnosten blagoslov, ki se pojavi, ko se kolesa gladko vrtijo.

Quentin Blake