Atlantida

Atlantida

09.12.2009 | Avtor: Kajetan Kovič

 

Nekje nad morjem na zahodni strani
pred našim štetjem znanega sveta
srebrni templji kot v fatamorgani
lebdijo nad globinami brez dna.

 V plasteh so zlati rudniki tišine
in neme, nedonošene stvari
in mnoge potopljene domovine
iz tožnih in iz srcu milih dni.


Atlantida

Drhtijo kje še modri vonji cvetja
močneje kot postarani spomin
ali samo prečrtana stoletja
molčijo iz neznanih zgodovin?

 Je na obzorju zarja kakor rana.
Nad njo nov svet se lušči iz noči
in čez neskončne ploskve oceana
bel albatros neznano kam leti.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija

Sorodni članki:
Sentimentalna pravljica

Ključne besede: Kajetan Kovič poezija pesniška zbirka pesmi etika klasična poezija metafore  



Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Pravljica o jelenu, ki je v stiski spoznal, kako dobre prijatelje ima ...
Kratek, jasen, uspešen načrt s pravili, pojasnili in predlogi - sugestijami za izboljšanje vašega življenja.
Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Pomembno je, da otroci berejo najrazličnejše knjige, da odkrivajo svoja čustva in čustva drugih ljudi. Gre ze neizmeren vir izobrazbe in kulture.

Quentin Blake