Atlantida

Atlantida

09.12.2009 | Avtor: Kajetan Kovič

 

Nekje nad morjem na zahodni strani
pred našim štetjem znanega sveta
srebrni templji kot v fatamorgani
lebdijo nad globinami brez dna.

 V plasteh so zlati rudniki tišine
in neme, nedonošene stvari
in mnoge potopljene domovine
iz tožnih in iz srcu milih dni.


Atlantida

Drhtijo kje še modri vonji cvetja
močneje kot postarani spomin
ali samo prečrtana stoletja
molčijo iz neznanih zgodovin?

 Je na obzorju zarja kakor rana.
Nad njo nov svet se lušči iz noči
in čez neskončne ploskve oceana
bel albatros neznano kam leti.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija

Sorodni članki:
Sentimentalna pravljica

Ključne besede: Kajetan Kovič poezija pesniška zbirka pesmi etika klasična poezija metafore  



Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
Otroška igrivost in nagajivost sta skoraj brezmejni. In o tem pripoveduje ta slikanica.
Poučna slikanica GLEJ, ŽABA! je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami. Mladim bralcem predstavlja življenjski krog žabe in nekaj njenih značilnost.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Naredite lahko, kar je ustrezno, in kar si želite. Recite si: 'Ti lahko. Ti boš. Ti moraš.' Ko boste to spoznali, bo vse drugo enostavno.

(Orison Swett Marden)