Atlantida

Atlantida

09.12.2009 | Avtor: Kajetan Kovič

 

Nekje nad morjem na zahodni strani
pred našim štetjem znanega sveta
srebrni templji kot v fatamorgani
lebdijo nad globinami brez dna.

 V plasteh so zlati rudniki tišine
in neme, nedonošene stvari
in mnoge potopljene domovine
iz tožnih in iz srcu milih dni.


Atlantida

Drhtijo kje še modri vonji cvetja
močneje kot postarani spomin
ali samo prečrtana stoletja
molčijo iz neznanih zgodovin?

 Je na obzorju zarja kakor rana.
Nad njo nov svet se lušči iz noči
in čez neskončne ploskve oceana
bel albatros neznano kam leti.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija

Sorodni članki:
Sentimentalna pravljica

Ključne besede: Kajetan Kovič poezija pesniška zbirka pesmi etika klasična poezija metafore  



V knjigi Uresniči svoje želje je nekaj najučinkovitejših učenj, ki vam bodo pomagala v vsakdanjem življenju
Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Čudoviti svet preprostih sladkih dobrot, tistih, ki so priljubljene danes in tistih, iz časov naših babic, na katere ste že malo pozabili ...
Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Človekovo naravno stanje je veselje. Prav zaradi tega pa je veselje tudi posledica človekovega usklajenega ravnanja z naravo.

Jože Urbanija