|
 BARDO, moč besede in kdo jo ima
25.08.2025 | Avtor: dr. Lucija Mulej
Svoboda izraziti lastno kreativnost je vsekakor kvaliteta, ki ni vedno prisotna. Da bi izrazili sebe, je cilj mnogih ljudi, ki se zavedajo pomena spontane kreacije tako besed kot dejanj. Platonistična misel temelji na avtentičnosti in višjem duhu, ki je sposoben s svobodo govora delati dobre stvari in z besedo ustvarjati, in ne uničevati.
Retorika kot umetnost govorjenja je stara kot človeštvo samo. Besede so orodje, a za premnoge orožje in instrument manipulacij. Vprašanja. Vsako vprašanje ni smiselno. Rajneesh je učil, da človek občuti lažno svobodo takrat, ko lahko izrazi prav vse, kar se mu mota po glavi. Za mnoge ljudi je svoboda govora ravno to, da povedo vse, kar jim »pade na pamet«, brez refleksije. Svoboda pa ni v tem, da povemo ravno vse, kar se trenutno pojavlja.
Obstajajo nekorektna vprašanja, prav tako pa nekorektno posredovanje informacij. Poklici, ki se ukvarjajo z besedo, pisano ali izrečeno, so domala vsi. Zanimivo je opazovati, koliko laži in gorja ter nestrpnosti ljudje zapišemo. Beseda, t.i. bardo besede, je vzhodnjaški princip časti in dostojanstva, po katerem mora posameznik paziti na to, kaj pove in kako le to izpove. Bardo označuje učinek naše besede, ne zgolj materialni, pač pa celostni učinek tako na govorca, ogovorjenega in na celotno komunikacijsko situacijo. Beseda barda je vedno usklajena z bitjo človeka, je vedno resnična. In zaradi tega razloga ima moč ter vpliv. Beseda barda je izrečena na način, ki je skladen s tokom komunikacijske situacije, in nikdar ne žali niti ne lomi. Besedo barda obvladujejo ljudje, ki obvladujejo svoje telo, um in srce. Princip resnice besedi ni tuj, in takšna beseda postane živa in zdravilna. 
Kako daleč smo v današnjem času od tega »ideala«? Kakor kdo, a na načelni ravni se stanje izboljšuje. Medosebni odnos, kjer se rado koga očrni, zmanjša ali zmanipulira njegovo besedo, je prva odskočna deska, kjer lahko pričnemo opazovati pravilnost naše besede, dobrohotnost besednih iger in učinek besede, ki jo izrečemo.
Za bardo besede velja svetopisemski izrek »In beseda je meso postala«, kar pomeni, da beseda človeka, ki živi skladno s kozmosom, deluje enigmatično in brezprizivno. Beseda se ne zgolj izreče, pač pa materializira. Bardo besede pomeni, da naša beseda sledi zakonom, kot so: držanje besede, čistost besede (brez besednih manipulacij), igrivost besede (lahkotnost ubesedovanja, četudi izrekamo težke resnice), iskrenost besede, predvsem pa živost besede, kar pomeni, da s prispodobo ali pa s parafraziranjem dosežemo učinek resnice; kajti resnica je neulovljiva v besedi, zato mojstri učijo z metaforami in kontraprimeri, ki bi jih povprečen Evropejec označil za laži.
Bistveno pri besedni komunikaciji je razumevanje povedanega ter zavedanje o tem, komu govorimo, kar sugerira prilagodljivost govorne situacije in govorca, v kateri se nahaja.
Besede po sebi so brez pomena, pomen besedam dodeli človek, ko komunicira. Besede po sebi so prazne, obliko in polnost jim daje vsak posamezni govorec.
Besede imajo povratni efekt; vse kar je izrečeno, ostaja in se vrača. Z besedo je potrebno ravnati previdno. Beseda ni zgolj zvok, pač pa je energija – beseda je lahko ljubezniva, hladna, zlobna, manipulativna. Beseda lahko zdravi ali uničuje.
Beseda kot vibracija je nezmotljiva, zato bodimo previdni, kako jo uporabljamo (izrabljamo); spomnimo se na čast in dostojanstvo besede in postanimo osveščeni in zavedni načinov, na katere rokujemo s to potencialno močjo, z močjo besede barda.
(Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik, ki je bil predhodnik portala Kresnik)
Ključne besede: Lucija Mulej bardo beseda moč besede kreativnost ustvarjalnost retorika govorjenje osebnostna rast komunikacija
Poučna in prikupna slikanica o poletnem najdaljšem dnevu in najkrajši noči. S pomočjo zgodbice se otroci seznanijo s poletnim solsticijem in nekoliko čarobno kresno nočjo, ko svetijo kresničke in glasno prepevajo žabe v ribniku. | Otroška igrivost in nagajivost sta skoraj brezmejni. In o tem pripoveduje ta slikanica. | Vse okoliščine, 'usoda' in 'sreča' so zunanje in če jih človek ne more vedno spremeniti, jih lahko vedno premaga. | Otroci ob zgodbici iz slikanice spoznajo, kako neverjetne so divje čebele in kako pomembne so za nas in za Zemljo, ki je naš skupni dom.
|
|
Uspeli boste, če se nikoli ne boste predali. Ko vam je najtežje, poskusite še enkrat. (Jeff Keller)
|