|
 Bled
23.09.2017 | Avtor: Josip StritarBled
Bog sprimi, svitlo te jezéro! Iz serca kličem ti vesel; Minulo leto je nektéro, Kar sem slovo od tebe vzel!
Svetá obhodil sem ne malo, In lepih videl sem jezér; Oči so jim dajale hvalo, Sercé ostalo ni nikjér.
V spominu tebe je imelo, Želelo k tebi je nazaj; V nar lepših krajih hrepenelo Enkrat te gledati še vsáj!
Spolnile so se vroče želje, Spet zrejo srečne te očí; Pa káj ni čisto mi veselje, Kaj bridka kaplja ga greni?
Lepó si, ko nekdanje čase, Lepó in vedno si mladó; Obličje tvoje še smehljá se Takó ko nekdaj, mi ljubó.
Sercé je moje bilo táko, Ko zadnjič sem pri tebi bil; Sercé ni moje več enako, Spoznanja grenki vir sem pil.
Spolnile so se moje želje, Spet zrejo srečne te očí; Pa čisto moje ní veselje -- Spomin ga bridki mi kalí.
Po jezeru mirno se voziš, labud! Lepó se, mehkó se vrat ti kroži; Ko dih ti večerni razpenja perut, Podoben si beli, povodnji roži.
Ti, če me ne moti moje sercé, Žaluješ samoten po ljubi zgubljeni; Tako, ko ti, sem jaz ločen od njé; Ko tebi, po ljubi se toži meni.
Pa, vbogi labud! ti večno si ném, Jaz v pesmi iščem si tolažila; Ko ona začuje to pesem, vém, Solzá se ji bo v očesu vternila!.
Ključne besede: Josip Stritar poezija pesmi poet Bled slovenski književniki
Vse okoliščine, 'usoda' in 'sreča' so zunanje in če jih človek ne more vedno spremeniti, jih lahko vedno premaga. | Otroška igrivost in nagajivost sta skoraj brezmejni. In o tem pripoveduje ta slikanica. | Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil
čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček. | Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ... |
|
Ta, ki si želi vrtnico, mora spoštovati njen trn. Andre Gide
|