Božična noč na Golčaju
13.12.2011 | Avtor:
Marija Avbelj KlobučarTiho, tiho padajo snežinke,
na beli odeji se izgube,
a ko kristali v temni noči
naokoli se blešče.
Že tema zemljo je objela,
narava vsa spokojna spi,
sneg pa hitro jo odeva,
za počitek zimskih dni.
Vse je tiho, vse je tiho,
niti šuma ni,
pa oglasijo se zvonovi
in vabijo k polnočnici.
Z vseh hribov zadonijo,
razlegajo se v tiho noč,
tišino prebudijo,
saj je božična noč.
Kako veličastna v tej belini,
kot da posuta je z rubini,
stezica v belo vsa prekrita,
z baklami odšli smo polnočnici
na ta pota skrita.
Zdaj onkraj hriba same bakle
se v temi pozibavajo,
kot da z neba prihajajo,
bližajo se k nižini,
vaški cerkvi v dolini.
Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija
Ključne besede: Marija Avbelj Klobučar božična noč božič snežinke polnočnica poezija pesniška zbirka poetese pesmi metafore dolina hribi obzorje nova zemlja