Božična noč na Golčaju

Božična noč na Golčaju

13.12.2011 | Avtor: Marija Avbelj Klobučar

Tiho, tiho padajo snežinke,
na beli odeji se izgube,
a ko kristali v temni noči
 naokoli se blešče.

Že tema zemljo je objela,
narava vsa spokojna spi,
 sneg pa hitro jo odeva,
za počitek zimskih dni.

Vse je tiho, vse je tiho,
niti šuma ni,
pa oglasijo se zvonovi
 in vabijo k polnočnici.


Z vseh hribov zadonijo,
razlegajo se v tiho noč,
 tišino prebudijo,
saj je božična noč.

Kako veličastna v tej belini,
 kot da posuta je z rubini,
stezica v belo vsa prekrita,
z baklami odšli smo polnočnici
 na ta pota skrita.

Zdaj onkraj hriba same bakle
se v temi pozibavajo,
 kot da z neba prihajajo,
bližajo se k nižini,
vaški cerkvi v dolini.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija



Ključne besede: Marija Avbelj Klobučar božična noč božič snežinke polnočnica poezija pesniška zbirka poetese pesmi metafore dolina hribi obzorje nova zemlja  



Poučna slikanica GLEJ, ŽABA! je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami. Mladim bralcem predstavlja življenjski krog žabe in nekaj njenih značilnost.
Priročnik za vizualiziranje
Modrin je letal preko zelenega travnika. Iskal je prav posebno rastlino. Taval je daleč naokoli, pa je ni našel.
Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Nasmeh zgladi vse nejasnosti.

Herman Melville