Božična noč na Golčaju

Božična noč na Golčaju

13.12.2011 | Avtor: Marija Avbelj Klobučar

Tiho, tiho padajo snežinke,
na beli odeji se izgube,
a ko kristali v temni noči
 naokoli se blešče.

Že tema zemljo je objela,
narava vsa spokojna spi,
 sneg pa hitro jo odeva,
za počitek zimskih dni.

Vse je tiho, vse je tiho,
niti šuma ni,
pa oglasijo se zvonovi
 in vabijo k polnočnici.


Z vseh hribov zadonijo,
razlegajo se v tiho noč,
 tišino prebudijo,
saj je božična noč.

Kako veličastna v tej belini,
 kot da posuta je z rubini,
stezica v belo vsa prekrita,
z baklami odšli smo polnočnici
 na ta pota skrita.

Zdaj onkraj hriba same bakle
se v temi pozibavajo,
 kot da z neba prihajajo,
bližajo se k nižini,
vaški cerkvi v dolini.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija



Ključne besede: Marija Avbelj Klobučar božična noč božič snežinke polnočnica poezija pesniška zbirka poetese pesmi metafore dolina hribi obzorje nova zemlja  



Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček.
To je pravljična slikanica, kjer se preko zime zgodi veliko čarobnih stvari. Glavni junak je črni kos, ki preko zime gostuje pri gozdnem škratu. Napisala in ilustrirala Julia Doria
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Kakor človek v svojem srcu misli, tako je.

Genevieve Behrend


Aktualni dogodki
petek, 19. december 2025 ob 03:30 do sobota, 31. januar 2026
Modrost v besedi: Konfucij: Misli in izreki