Božji dotiki svetlobe

Božji dotiki svetlobe

12.05.2008 | Avtor: | Anja Bukovec

Snopi žarkov
se prepletajo
na starkinih laseh.

Kakšen kovinski lesket!
Kakor da je zopet postala
mlada in sveža
za nekaj trenutkov.

Besede molitve
so odjeknile
v svetlobne lise
in zdelo se je,
kot da bi jo Bog za hip
pobožal po glavi.


Na soncu

 

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Anja Bukovec  sodobna poezija  pesmi  poetese  metafore  svetloba  žarki 



< Nazaj
Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža
Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Naše življenje se ne ravna po času, temveč po ustvarjalni življenjski sili v nas.

(Russel A. Kemp)