Božji dotiki svetlobe

Božji dotiki svetlobe

12.05.2008 | Avtor: | Anja Bukovec

Snopi žarkov
se prepletajo
na starkinih laseh.

Kakšen kovinski lesket!
Kakor da je zopet postala
mlada in sveža
za nekaj trenutkov.

Besede molitve
so odjeknile
v svetlobne lise
in zdelo se je,
kot da bi jo Bog za hip
pobožal po glavi.


Na soncu

 

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Anja Bukovec  sodobna poezija  pesmi  poetese  metafore  svetloba  žarki 



< Nazaj
Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Skupinica petih nezemljančkov iz Jupitrove lune Evropa bo najmlajše popeljala po prostranih širjavah Mlečne ceste, njihova zvezdna ladja pa jim bo pripovedovala zanimivosti o planetih in njihovih lunah.
To je pravljična slikanica, kjer se preko zime zgodi veliko čarobnih stvari. Glavni junak je črni kos, ki preko zime gostuje pri gozdnem škratu. Napisala in ilustrirala Julia Doria
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Umetnik je inštrument, ki beleži nekaj, kar že obstaja, nekaj, kar pripada vsemu svetu, in kar je prisiljen kot umetnik vrniti temu svetu.

Henry Miller