Čas

Čas

21.03.2017 | Avtor: Dane Zajc

Čas

Čas je zamrznil v ceveh.

Ne kaplja, se ne trklja.

Zelo ploščati smo. Ležiimo na trebuhu.

Poslušamo, kako nam v votlih udih

brnijo kosti. Od tega zvoka nas ščemi po koži.

Šelesti nam v mislih,

ki prestavijajo pohabljene pajčje noge

negotovo in drsijivo.

Misli mislijo na ognje. Grejo

v enakornernih zubljih navzgor,

navzgor po bregu.

Z grička na griček, utonejo v vdolbini

in se spet pokažejo.

Zelo so tihi zublji, zelo brezčasni.

Visoko gori v vršičku brez vetra

binglja meh kadavra.

Iz ognjenega cvetja

se vzdiguje in pada živalski obraz.

Razmehčan. In brez kosti.

Zdaj pristopi Rožengruntar, lep, ki vse razume,

z zloščenimi koraki in odpira pipe časa.

Frcne nas s svojim pogledom, rožastim, rožastim,

da se hitro razsejemo:

v brnenja, sama brnenja, v leho, kjer zdaj že precej na glas,

precej brersramno pojejo kosti pod razburkano kožo.

 

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Dane Zajc čas pesem pesniška zbirka rožengruntar pesnik poet 



Slikanica Ko pride pomlad je oda temu letnemu času. Pomlad je čas prebujenja in veselja.
Ta izjemna knjiga vsebuje 23 nadvse navdihujočih poglavij, ki bralca motivirajo in vzpodbujajo k finančni svobodi
Pia always jumped to look for the blueberries, whether it was the summer, autumn or winter. But in autumn and winter there were no blueberries on the bushes ...
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Obstajajo knjige, ki so enake kemične sestave kot dinamit. Edina razlika je, da kos dinamita eksplodira enkrat, medtem ko knjiga eksplodira tisočkrat.

Jevgenij Zamjatin