Natisnite    Pošljite prijatelju

Čaša radosti

Rad poslušam brenčanje čebel med cvetjem na soncu;
Njihova monotona melodija je zame slajša od medu.
Kajti medtem, ko se sence premikajo proti poldnevu,
gredo moji srečni možgani svojo pot
v zaželeno deželo, na katero so uglašeni.

Rad poslušam pihanje vetra med zardelimi cvetovi.
In ko se nežno cvetje osipa, gledam, kako se osuje,
opazujem padanje vsakega cvetnega lističa
na smaragdno trato,
a brezdelni um prikliče
šumenje valov.

Rad ležim na travi,
in tavam s pogledi proti zemlji ter proti nebu
medtem ko umirjeno premišljujem
koliko najčistejših zadovoljstev
nudi zemlja v svoji radosti,
kdor vzame čašo življenja v presojo
se ne zmeni za nič drugega kakor za njene žareče blagoslove.

Pesem iz knjige >>> Vedrina kot življenjska moč

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija