Drevo, drevo

01.01.1970 | Avtor: Federico Garcia Lorca



Drevo, drevo,


Drevo, drevo,
suho in zeleno.
Dekle zalega obraza
obira oljke.
Veter, ljubimec stolpov,
jo grabi za pas.

Mimo pridejo štirje jezdeci,
na andaluzijskih konjičih,
oblečeni v modro in zeleno,
v dolgih temnih plaščih.
»Pridi v Kordovo, dekle.«
Dekle jih ne posluša.

Mimo pridejo trije bikoborci,
vitki v bokih,
v oblekah barve pomaranče
in z meči iz starega srebra.
»Pridi v Seviljo, dekle.«
Dekle jih ne posluša.

Ko večer postane
rožnat, svetloba razpršena,
pride mimo mladenič,
z vrtnicami in mirtami lune.
»Pridi v Granado, dekle.«
In dekle ga ne posluša.

Dekle zalega obraza
še naprej obira oljke,
s sivo roko vetra,
z utesnjenim pasom.
Drevo, drevo,
suho in zeleno.



Ključne besede: Federico Garcia Lorca pesmi poezija poet pesnik drevo dekle Granada veter 



< Nazaj
Otroci ob zgodbici iz slikanice spoznajo, kako neverjetne so divje čebele in kako pomembne so za nas in za Zemljo, ki je naš skupni dom.
Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Pomen in resnica nista bili skriti za stvarmi, sta v njih, v njih vseh.

Herman Hesse