Drevo, drevo

01.01.1970 | Avtor: Federico Garcia Lorca



Drevo, drevo,


Drevo, drevo,
suho in zeleno.
Dekle zalega obraza
obira oljke.
Veter, ljubimec stolpov,
jo grabi za pas.

Mimo pridejo štirje jezdeci,
na andaluzijskih konjičih,
oblečeni v modro in zeleno,
v dolgih temnih plaščih.
»Pridi v Kordovo, dekle.«
Dekle jih ne posluša.

Mimo pridejo trije bikoborci,
vitki v bokih,
v oblekah barve pomaranče
in z meči iz starega srebra.
»Pridi v Seviljo, dekle.«
Dekle jih ne posluša.

Ko večer postane
rožnat, svetloba razpršena,
pride mimo mladenič,
z vrtnicami in mirtami lune.
»Pridi v Granado, dekle.«
In dekle ga ne posluša.

Dekle zalega obraza
še naprej obira oljke,
s sivo roko vetra,
z utesnjenim pasom.
Drevo, drevo,
suho in zeleno.



Ključne besede: Federico Garcia Lorca pesmi poezija poet pesnik drevo dekle Granada veter 



Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
Spoznavanje velikih in malih tiskanih črk slovenske abecede skozi igrivo opazovanje in prepoznavanje žuželk
Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Velikokrat je sreča tako blizu nas, da moramo daleč odpotovati, da se tega zavemo.

(Rudi Kerševan)