Drevo, drevo

01.01.1970 | Avtor: Federico Garcia Lorca



Drevo, drevo,


Drevo, drevo,
suho in zeleno.
Dekle zalega obraza
obira oljke.
Veter, ljubimec stolpov,
jo grabi za pas.

Mimo pridejo štirje jezdeci,
na andaluzijskih konjičih,
oblečeni v modro in zeleno,
v dolgih temnih plaščih.
»Pridi v Kordovo, dekle.«
Dekle jih ne posluša.

Mimo pridejo trije bikoborci,
vitki v bokih,
v oblekah barve pomaranče
in z meči iz starega srebra.
»Pridi v Seviljo, dekle.«
Dekle jih ne posluša.

Ko večer postane
rožnat, svetloba razpršena,
pride mimo mladenič,
z vrtnicami in mirtami lune.
»Pridi v Granado, dekle.«
In dekle ga ne posluša.

Dekle zalega obraza
še naprej obira oljke,
s sivo roko vetra,
z utesnjenim pasom.
Drevo, drevo,
suho in zeleno.



Ključne besede: Federico Garcia Lorca pesmi poezija poet pesnik drevo dekle Granada veter 



Skupinica petih nezemljančkov iz Jupitrove lune Evropa bo najmlajše popeljala po prostranih širjavah Mlečne ceste, njihova zvezdna ladja pa jim bo pripovedovala zanimivosti o planetih in njihovih lunah.
Naj vas brezčasne modrosti vzpodbudijo k premisleku, samorefleksiji in zavedanju preteklosti, ki neopazno prehaja v sedanjost ...
Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček.
Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Umetnost je upodobljeno čustvo.

Herman Melville


Aktualni dogodki
petek, 19. december 2025 ob 03:30 do sobota, 31. januar 2026
Modrost v besedi: Konfucij: Misli in izreki