Ecce homo

Ecce homo

04.08.2025 | Avtor: Srečko Kosovel

Ecce homo


S teboj govorim, pa sem ti daleč.
Senca je vzrasla v tisoč senc.
Sam sebe ne ločim od njih, ne poznam.
Kako naj ti rečem, kam?

Mrzel pepel leži nad sencami.
Živci izmučeni od abstraktnih oblik
lastnega bistva.
Bog. Ne poznam mu obraza.

Eno je vroče: žeja Pravice in Odrešitve.
Eno je sveto: Preprosto in Pristno.
A nad nami
melanholija sivih tlakov,
mrličev, ki ne morejo umreti.

P. S. Vem, vi ne morete tega razumeti.



Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


 


Ključne besede: Srečko Kosovel pesem pesnik poet poezija Ecce homo slovenski pesniki 



Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču
Vsi se dobro zavedamo, da je naša prehrana temelj našega telesnega zdravja. Zato je dobro vedeti, kako delujejo različna živila v naši notranjosti, na naše telo. Predvsem, kako nas živila resnično prehranjujejo.
Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom. Pomladna zgodbica o znanilcih pomladi, prebujanju narave, sodelovanju in prijateljstvu.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Če ste se zavezali svojim ciljem, ste sposobni premagati vse ovire in zmagali boste!

(Jeff Keller)