Natisnite    Pošljite prijatelju

Genski inženiring - Ker se moderni znanstveniki igrajo boga, trpijo rastline in živali

Kmetijstvo: genski inženiring – nevaren za živali in naravo

So gensko spremenjene rastline nevarne? Skrbi, da na velikih površinah pridelana gensko spremenjena koruza agrarne multinacionalke Monsanto leta 2007 v Nemčiji povzroča veliko škodo na drugih organizmih, so očitno popolnoma upravičene.

Nemški urad za varstvo potrošnikov in varnost živil sedaj namreč meni, da na podlagi novejših ocen, pridobljenih na osnovi novih in dodatnih znanstvenih spoznanj, lahko upravičeno domnevamo, da pridelovanje sorte MON810 predstavlja nevarnost za okolje. Urad za varstvo potrošnikov je tako 27. aprila 2007 s sklepom, ki se nanaša na podjetje Monsanto, prepovedal nadaljnjo prodajo njihove gensko spremenjene sorte koruze. Vendar – glej, glej – za koruzo, ki je bila v pridelovalni sezoni 2007 že posejana, nemško ministrstvo za varstvo potrošnikov in varnost živil na pobudo kmetijskega ministra Horsta Seehoferja ni sprejelo nikakršnih varnostnih ukrepov.

Na poslansko vprašanje iz vrst nemške liberalne stranke FDP (14. 6. 2007), ali drži, da sklep BVL 47/2007/4 ne vpliva na že posejano koruzo sorte MON810, njeno žetev, uporabo za krmljenje živali in druge načine njene uporabe, tako kot tudi ne na že oddano seme, je nemška vlada odgovorila: »Drži, da sklep BVL 47/2007/4 ne vpliva na že posejano koruzo sorte MON810, njeno žetev, uporabo za krmljenje živali in druge načine njene uporabe, tako kot tudi ne na že oddano seme (...).«

To je nezaslišano, saj tudi vlada v pridelovanju gensko spremenjene koruze vidi nevarnost za okolje. Na poslansko vprašanje FDP je vlada še odgovorila: »Z oceno, da so študije, omenjene v odgovoru na šesto vprašanje, brez večjega pomena za kmetijsko prakso in varovanje ljudi, živali ter okolja, se ne strinjamo. Te študije po mnenju ministrstva za varstvo potrošnika, prehrano in kmetijstvo dokazujejo, da ne moremo izhajati iz tega, da pridelovanje koruze sorte MON810 ni nevarno za okolje.«

Tudi po ocenah Evropske komisije možnih tveganj in nevarnosti pri uporabi gensko spremenjenih rastlin ni možno predvideti: »Gensko spremenjena kulturna rastlina, v katere genom je bil vgrajen nov gen Bt, lahko povzroči številne, nepredvidljive vzajemne učinke (...). Nihče ne more znanstveno trditi, da lahko napove vse posledice prisotnosti in načina učinkovanja novega gena v genomu, ki tega gena še nikoli ni vseboval.« (Greenpeace, Zamolčano tveganje, Kaj si Evropska komisija zares misli o gensko spremenjenih rastlinah, junij 2006, str. 7.)
Poleg Greenpeacea sedaj tudi znanstveniki v komisiji za biomolekularne raziskave (CBG) pri francoskem ministrstvu za kmetijstvo dvomijo, da koruza sorte MON863 ne vpliva na druge organizme.

Navkljub temu sta tako Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) kot tudi proizvajalec Monsanto razglasila, da je gensko spremenjena koruza družbe Monsanto ravno tako varna kot običajna koruza. To omalovaževanje tveganj je očitno kratko malo zlagano. Francoski znanstveniki svoje utemeljene dvome namreč opirajo na poskus, pri katerem so podgane več mesecev hranili s koruzo sorte MON863. Ta koruza vsebuje spremenjen gen talne bakterije Bacillus thuringiensis, ki naj bi povečal odpornost rastline na koruzne hrošče. Geni koruze so pri tem spremenjeni tako, da Bacillus thuringiensis aktivno nastaja v vseh delih rastline skozi njen celotni življenjski cikel. Gensko spremenjena koruza deluje tako kot umetna razpršila pesticidov – v okolje nenehno izloča strupe.

Ta inovacija genske tehnologije pa po novih raziskavah ne škodi le življenju v zemeljskih tleh in skoraj vsem vrstam insektov, temveč tudi sesalcem. Če je hrana za podgane vsebovala eno tretjino gensko spremenjene koruze, potem se je pri podganah moškega spola delež belih krvničk drastično povečal. V številnih primerih so se zmanjšale ledvice in pri nekaterih podganah so se pojavile spremembe v ledvičnih kanalih. Pri podganah ženskega spola se je zmanjšalo število t. i. retikulocitov, iz katerih pa ponovno nastajajo rdeče krvničke. Poleg tega lahko pride do povišane ravni krvnega sladkorja. Te informacije lahko razberemo iz izjave evropskih strokovnjakov. (The EFSA Journal, 2004, številka 50, str. 4.)

Vendar obstajajo tudi druga zastrašujoča poročila o nevarnostih uživanja gensko spremenjenih organizmov. V škotskem kraju Aberdeen (na inštitutu Rowett Research, RRI) so v letih 1997/1998 izvedli študije krmljenja z gensko spremenjenim krompirjem. Eksperimentalno naj bi preverili, kako na zdravje učinkuje iz zvončkov pridobljen in s pomočjo genskega inženiringa na krompir prenesen lektin, ki je sicer sam po sebi neškodljiv. To so znanstveniki raziskali s študijami hranjenja podgan s hrano, ki vsebuje to beljakovino. Po analizi poskusov hranjenja so znanstveniki pri živalih odkrili znake oslabljenega imunskega sistema, teža notranjih organov pa se je zmanjšala. Profesor Pusztai je te zastrašujoče izsledke predstavil leta 1998 v spektakularnem televizijskem nastopu. Dva dni kasneje ga je univerza odpustila.

Po vsem tem ne moremo zanikati, da ima uporaba gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu precejšnje, negativne vplive na zdravje ljudi in živali.

Je gensko spremenjena koruza nezakonita?

Za trgovanje s semeni nemških gensko spremenjenih koruznih sort ni nobenega pravnega dovoljenja. Do te ugotovitve so prišli nemški Zeleni (Bündnis 90/Die Grünen), ko so leta 2006 naročili izvedensko mnenje o zakonitosti dopuščanja trgovanja z gensko spremenjenimi koruznimi sortami pri odvetniški pisarni Gäßner, Groth, Siederer & Coll. Izvedenci so ugotovili, da seme nemške koruzne sorte MON810 ni bilo preverjeno in dovoljeno ne na podlagi starih smernic Evropske skupnosti o vnašanju gensko spremenjenih organizmov v naravno okolje ne na podlagi veljavne uredbe Evropske skupnosti (1892/2003/ES). Poleg tega ni dovoljeno v nobeni drugi državi članici EU.

Tudi če bi obstajalo dovoljenje po stari zakonodaji, tako pravi izvedensko mnenje, je podjetje Monsanto po zdajšnjih predpisih zamudilo rok za podaljšanje veljavnosti dovoljenja. Evropska komisija je poskušala to luknjo v zakonu dodeljevanja pooblastil odpraviti tako, da je v register naknadno dodala opombo, v kateri popolnoma neupravičeno MON810 označuje kot dovoljeno in prijavljeno seme. Vendar pa s to naknadno opombo obstoječe luknje v zakonu niso odpravili. Potemtakem je trgovanje z sortami koruze MON810, ki so v uporabi v Nemčiji, ne glede na izdana dovoljenja prepovedano.

Podgane zavrnile gensko spremenjene paradižnike

Washington Post poroča, da so glodalci, ki ponavadi radi jedo paradižnike, gensko spremenjene FlavrSavr paradižnike, s katerimi so jih hoteli znanstveniki hraniti, zavrnili. Podgane so na koncu s pomočjo želodčnih sond pod prisilo nahranili z njimi. Pri več živalih so se pojavile poškodbe želodca, sedem podgan od štiridesetih je umrlo v roku dveh tednov. Uporabo paradižnika pa so odobrili. (Seeds of Deception, Jeffrey M. Smith.)

Krave ne jedo gensko spremenjene koruze

Leta 1998 je Howard Vlieger na svoji kmetiji v kraju Maurice v Iowi požel tako običajno koruzo kot tudi gensko spremenjeno Bt različico. Napeto je pričakoval, kako se bodo njegove krave odzvale na koruzo Bt, ki proizvaja pesticid. Tako je eno stran skoraj šestmetrskega korita za krmo napolnil s koruzo Bt, drugo polovico pa z navadno koruzo. Običajno so njegove krave pojedle vse in niso pustile nobenih ostankov. Vendar ko je spustil 25 živali v ogrado, so se vse prerivale na eni strani korita – tam, kjer je bila nepredelana koruza. Ko so pojedle to, so še malce grizljale koruzo Bt, vendar so si kmalu premislile in se umaknile.

Leta 1999 je v reviji Acres USA izšel članek o kravah, ki so podrle ograjo in šle čez travnik poln gensko spremenjene Roundup Ready koruze, da bi prišle do navadne koruze, ki so jo potem tudi pojedle. Gensko spremenjene koruze se živali niso dotaknile. (GM-FREE Magazine, letnik 1. , št. 3, avgust/september.)

Srne se gensko spremenjene soje ne dotaknejo

Pisatelj Steve Sprinkel je opisal, kako se je čreda približno štiridesetih srn pasla na polju ekološko pridelane soje, polju na drugi strani ceste, kjer je rasla Roundup Red soja, pa se ni niti približala. (Steve Sprinkel, When the Corn Hits the Fan, Acres USA, 18. september 1999.)

Katoliški genski inženiring

Škofija Magdeburg sodeluje pri dejavnostih raziskovalnega centra za rastlinsko in bio-tehnologijo v nemški deželi Sachsen Anhalt. Biopark GmbH v kraju Gantersleben je raziskovalni center za rastlinsko in bio-tehnologijo. 49-odstotni lastnik je škofija Magdeburg, katere delež v tem podjetju znaša 16 milijonov evrov. Iz tega izhaja, da zastopniki Vatikana odobravajo kmetijsko usmerjen genski inženiring. (Schrot und Korn, August 2007.)
Odobritev tega centra je eden od primerov, kako nejasni in dovzetni za napake so evropski predpisi s področja genskega inženiringa in postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj, ki temeljijo na njih. Posledica tega je, da ljudi in živali zlorabljamo za poskuse.
(Op. Avtor je ovadil odgovorne v podjetju Monsanto in ministra Seehoferja pri državnem tožilstvu Frankfurt/Odra zaradi kršenja zakona o genskem inženiringu.)

Je soobstoj možen?

Strokovno mnenje o problematiki soobstoja gensko spremenjene koruze MON810, ki ga je naročila parlamentarna stranka nemških zelenih, je pokazalo, da pri odobritvi te gensko spremenjene sorte niso namenili nobene pozornosti temu, pod kakšnimi pogoji je možno pridelovati gensko spremenjeno koruzo poleg običajne koruze, ne da bi pri tem prišlo do neželenih vnosov gensko spremenjenih organizmov v navadno ali biološko pridelano koruzo. Mnenje opozarja na to, da lahko veter koruzni pelod ponese stotine metrov daleč in da lahko tako pride do križanj z običajno koruzo na sosednjih obdelovalnih površinah. Po uredbah 1829/2003/ES in 1830/2003/ES morajo biti živila in krmila, pridelana iz gensko spremenjenih organizmov oz. ki vsebujejo gensko spremenjene organizme, ustrezno označena. Če bi uveljavili splošno veljavno mejno vrednost kontaminacije z gensko spremenjenimi organizmi, ki bi znašala 0,9 %, bi prišlo do postopne kontaminacije proizvodne in prehranske verige.

Strokovno mnenje daje grozljiv zaključek, da ohranjanje trajne, popolnoma naravne proizvodnje ne bi bilo več mogoče in da bi kmetijstvu, ki ne uporablja genskega inženiringa, ostala le majhna proizvodna niša na posebej zaščitenih območjih. Priložnosti za vnos gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvo je preveč, da bi lahko vse obvladovali. In ravno na to stavijo lobisti, ki podpirajo genski inženiring, kajti če je kontaminiran del vodnega toka, potem ni več poti nazaj (kot se je že zgodilo v Kanadi, Argentini, Mehiki in ZDA). Zato že kmalu širjenja gensko spremenjenih organizmov ne bomo mogli ustaviti, kaj šele, da bi ga lahko vrnili v prvotno stanje.
 
Kakšni nameni se skrivajo za zelenim genskim inženiringom?

Eden od namenov je pospeševanje globalnega procesa homogenizacije kmetijstva, ki pomeni konec tradicionalnega, domačega kmetijstva in s tem uveljavitev kmetijske monokulture. Do tega lahko pride zaradi patentiranja prehrambenih rastlin, ki so nekdaj rasle naravno, in posledično tudi zaradi svetovne kontrole semenskega blaga s strani naddržavnih kmetijskih monopolistov kot so Monsanto, Syngenta in Aventis. Spet gre torej za denar, moč in odvisnost. Mar slišimo o tem kakšno besedo v svobodnem tisku ali od naših politikov? Kje pa!

V obdobju pomanjkanja – tako genski inženiring opravičujejo njegovi zagovorniki – lahko problem lakote zmanjšamo samo s povečanjem pridelka. Zeleni genski inženiring naj bi bil zato nujen za premagovanje lakote v državah tretjega sveta. Popolnoma neodvisno od tega, da si zahodna družba in politiki nikoli niso zares prizadevali, da bi zmanjšali trpljenje ljudi v tretjem svetu, ta trditev navaja neresnično dejstvo. Lakote namreč, kot je dokazano, ni mogoče premagati samo z uvedbo nove tehnologije, ko pa je svet poln socialnih nepravičnosti. Preko 840 milijonov ljudi na svetu je lačnih zaradi različnih družbenih in političnih razlogov. Vendar da bi premagali lakoto, ni potrebno povečati pridelka, kot bi nas rada prepričala industrija genske tehnologije in nekateri politiki.

Po ugotovitvah Jeana Zieglerja, posebnega poročevalca ZN o spoštovanju pravice do hrane, bi s svetovnimi kmetijskimi pridelki lahko nahranili dvakrat toliko ljudi, kot jih trenutno prebiva na Zemlji. Glavno vprašanje se torej ne glasi, kako povečati pridelek, temveč, kaj pridelujemo in kdo se prehranjuje s čim. Vzročno povezavo med genskim inženiringom, lakoto in kratenjem osnovnih človekovih pravic lahko vidimo že v Argentini in Indiji, kjer pridelajo največ gensko spremenjenih rastlin, takoj za ZDA. Od začetka pridelovanja teh rastlin se je lakota tam dramatično povečala, saj je pridelovanje gensko spremenjenih rastlin te države prisililo v izvozno usmerjeno kmetijstvo, ki mu dominira Velika Britanija. Od tega imajo dobiček le redki, medtem ko večji del prebivalstva strada in izgublja svojo eksistenčno osnovo.

Družba Monsanto – strahovlada v tretjem svetu

Ker razširjanje gensko spremenjenih rastlin za lobi predstavlja milijardni posel, so njegovi predstavniki na eni od mednarodnih konferenc novo tehniko hvalili kot rešiteljico človeštva. Govorili so o svetovni lakoti in o pomembnem prispevku genskega inženiringa k preživetju človeštva. Hvalili so gensko spremenjeni bombaž v Indiji, ki ga tam že deset let pridelujejo na velikih pridelovalnih površinah, in ga označili za pravi blagoslov, ki je številnim Indijcem pomagal do večjih dobičkov.

Na to je odgovoril eden od indijskih sodelavcev alternativne Nobelove nagrajenke Vandane Shiva in povedal, kako je družba Monsanto v Indiji vzpostavila strahovlado. Najprej so kmete s pomočjo brezobzirnih načinov modernega oglaševanja navdušili za genski inženiring.
Lobi jim je obljubljal za 80 odstotkov večje žetve. Semensko blago, ki je bilo v povprečju štirikrat dražje od navadnega, so smeli kupiti na kredit. V zameno so morali podpisati nepravične pogodbe, s katerimi so se obvezali, da bodo dokupili tudi ustrezno napravo in vse druge pripomočke ter umetna gnojila. Celo zastonjsko seme so velikodušno razdelili skeptičnim kmetovalcem.

Nekaj časa je bilo vse v redu. Nato pa je sledila veriga slabih letin. Gensko spremenjene rastline so postajale vse šibkejše in vedno manj odporne na bolezni in škodljivce. Zaradi tega so morali kmetje dokupovati vedno več škropiv, kar je privedlo do tega, da svojih kreditov niso mogli več odplačevati in so si nakopičili vedno več dolgov. Položaj je bil tako brezupen, da so mnogi indijski kmetovalci videli samo en izhod, samomor. Tako se je v Indiji v zadnjih petih letih ubilo 25.000 pridelovalcev gensko spremenjenih sort. To pomeni 13,7 samomorov na dan zaradi 'blagoslovov' genskega inženiringa, ki so jih med ljudstvo ponesli razni oddelki za odnose z javnostjo velikih agrarnih podjetij.

Človekova želja po raziskovanju, razvijanju, izboljševanju in preizkušanju je čisto naravna. Toda ta radovednost postane za skupnost nevarna, ko se za njo skrivajo zelo nesocialni in politični motivi, kar doživljamo ravno sedaj. Da to lahko vodi v globalno socialno katastrofo, je vsekakor možno predvideti.

Monsanto ima patent tudi za živali

Ameriški družbi Monsanto, ki proizvaja semensko blago, prizadevanja za patentiranje domačih kulturnih rastlin niso dovolj. Dovolj ji ni niti to, da ji je s peščico drugih podjetij uspelo prevzeti svetovni nadzor nad semenskim blagom. Monsanto zahteva sedaj tudi patentne pravice za živa bitja z dušo, za živali.
Monsantov cilj je nadzor nad kmetijstvom in proizvodnjo živil na vseh ravneh, k temu pa spada tudi množična reja. Da bi dosegla ta cilj, se družba, ki jo podpira tudi Busheva vlada, ne ustavi niti pri živalih. Patenti za prašiče so že zdavnaj prijavljeni pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organisation) v Ženevi. Zato je čas, da se združenja za varstvo živali oglasijo in se odločno uprejo načrtom podjetja Monsanto.

Kaj pravzaprav je družba Monsanto?

Ameriška družba Monsanto je podjetje, ki je specializirano za proizvajanje pesticidov, umetnih gnojil in navadnega, pa tudi gensko spremenjenega semenskega blaga.

Podjetje pa nase še zdaleč ni opozorilo le zaradi zelenega genskega inženiringa. Monsanto je npr. med vietnamsko vojno proizvajal sredstvo za ogolitev dreves Agent Orange, ki je vsebovalo dioksin. Zaradi tega strupa še danes obolevajo milijoni ljudi in v Vietnamu se še vedno rojevajo otroci s hujšimi oblikami telesne prizadetosti.
Med letoma 1990 in 2001 je družba Monsanto večkrat brez dovoljenja v naravno okolje vnesla gensko spremenjene rastline in tako kontaminirala okoliška polja. V Indoneziji je bila zaradi podkupovanja obsojena na 1,5 milijona dolarjev kazni. Desetletja je zanikala nevarnost umetnih kemikalij PCB in dioksina, zaradi katerih je obolelo na milijone ljudi. Nova študija je pokazala, da njen izdelek Roundup, najbolje prodajan pesticid na svetu, škoduje dvoživkam. Morda je ta izdelek celo kriv za globalno izumiranje dvoživk. Družba povezavo seveda zanika.
Ko je nemški Urad za varstvo potrošnikov in varnost živil Monsantu prepovedal prodajo gensko spremenjene koruze v Nemčiji (glej Je gensko spremenjena koruza nezakonita?), so predstavniki ameriške administracije takoj prišli na pogovor v urad nemške kanclerke. Da so potekali pogovori med uradom zvezne kanclerke in Monsantom ter med uradom in ameriškim veleposlaništvom, je ob povpraševanju potrdil vladni predstavnik za tisk. Trdijo pa, da se je ministrstvo pri svoji odločitvi »opiralo zgolj na obravnavane ocene tveganja« in ni podlegalo vplivom s strani »tretjih oseb«. Blažen, kdor verjame ...

Študije krmljenja so pokazale, da gensko spremenjena krma povzroča bolezni pri živalih in oslabi njihov imunski sistem. Globalno katastrofo je vsekakor možno predvideti ...

Gensko spremenjene organizme najdemo celo v otroški hrani. Dve tretjini proizvodov, ki jih je preverila nemška potrošniška revija Öko-Test, sta vsebovali gensko spremenjene sestavine. Celo v bio-izdelkih so našli sledi gensko spremenjene soje. »Seme, ki so ga zasejali proizvajalci gensko spremenjene soje, je vzklilo,« pravi revija Öko-Test.
V Indiji je v zadnjih petih letih storilo samomor 25.000 pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin.

Vir: Freiheit für Tiere, 1/2008, prevod: Vida Frelih
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, marec 2008

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju