Izzivi in pasti sodobne vzgoje, 4. del

23.01.2017 | Avtor: Blaž Ferlinc

"Komunikacijske vzorce, vedenja in ravnanja, načine soočanja s konflikti in reševanje konfliktov se v največji meri naučimo v družini. Znanje o teh veščinah se nezavedno prenaša iz roda v rod in le s težavo jih zamenjamo z drugačnimi, pa čeprav mnogo obetavnejšimi. "

Komunikacijske vzorce, vedenja in ravnanja, načine soočanja s konflikti in reševanje konfliktov se v največji meri naučimo v družini. Znanje o teh veščinah se nezavedno prenaša iz roda v rod in le s težavo jih zamenjamo z drugačnimi, pa čeprav mnogo obetavnejšimi.

Že od rojstva se trudimo kontrolirati našo okolico in pripraviti druge, da bodo zadovoljevali naše potrebe. Tukaj pa je tudi izvor naše nesreče. To univerzalno psihologijo, ki razdira medsebojne odnose, saj uničuje osebno svobodo, imenujemo psihologija zunanjega nadzora. To je poskus prisiliti nekoga, da naredi nekaj, kar noče. Ta nadzor in prisila je lahko rahla, kot je npr. neodobravajoč pogled, ali očitna kot grožnja s smrtjo.

Zavedati se moramo, če nekoga predolgo silimo v nekaj, prestopimo točko možne vrnitve. S to osebo si morda ne bomo nikoli več blizu. Tako si zapravimo odnos s partnerjem, z otroci … Ob pomanjkanju te bližine se začno nekateri otroci odpovedovati odnosom z ljudmi in nekega dne se za vedno podajo na iskanje užitka brez odnosa (droge, sex brez ljubezni, zloraba hrane, nasilje...)

Potrebno je razumeti razliko med iskanjem sreče v odnosu in iskanjem zadovoljstva brez odnosa – zato je tudi tako težko pomagati nesrečnim ljudem, ki iščejo zadovoljstvo in ne sreče, saj sami več ne poskušajo imeti odnosov.

Za vzpostavitev in ohranitev odnosov moramo prenehati izbirati prisilo, siljenje, kaznovanje, nagrajevanje, manipuliranje, ukazovanje, motiviranje, kritiziranje, valjenje krivde, pritoževanje, zbadanje, nadlegovanje, razvrščanje, zmerjanje ali umikanje in jih nadomestiti z izbiranjem skrbi, prisluha, podpore, pogajanj, spodbud, ljubezni, pomoči, zaupanja, sprejemanja, dobrodošlice in spoštovanja.
Pri težavah v odnosih so praviloma v konfliktu zadovoljevanje potreb po ljubezni in na drugi strani po moči in/ali svobodi, zabavi:

Prijateljstvo

LJUBEZEN

popuščanje, prilagajanje ISKANJE REŠITEV
(zgubim:zmagaš) 0+1=1 (zmagam:zmagaš~zmagava) 1+1+1=3

POGAJANJE

(zgubim,zmagam:zgubiš, zmagaš~zmagava) ½+½+1=2

PASIVNOST

nezainteresiranost, zanikanje zahtevanje
(zgubim:zgubiš~zgubiva) 0+0+0=0 (zmagam:zgubiš) 1+0=1
-------------------------------------------------------------------------------

MOČ, SVOBODA

Otrok potrebuje učenje v obliki vzgleda, usmerjanja, vodenja in izkušenj, da se nauči uspešno zadovoljiti pogosto nasprotujoči si potrebi po avtonomiji (moči, svobodi) in povezanosti (ljubezni).
V družini naj bi dobil otrok možnost, da razvije svojo temeljno sposobnost za ljubezen, ki ni samo čustvo in sreča, ampak tudi sposobnost imeti rad predvsem od staršev, ki ga tega naučita. Naučil naj bi se sposobnosti za konflikt, da ga začuti, se z njim sooči, da ga zna artikulirati, z njim živeti in se ga naučiti reševati. S tem pa razviti sposobnost za pogajanje in iskanje rešitev, ko nobeden ne izgubi. (Glasser, 1998)

6. PREMAJHNA VZGOJNA VLOGA IZOBRAŽEVALNIH SISTEMOV

Vzgojni programi v šolah v skladu z mentaliteto moderne družbe spodbujajo čutne in materialne vrednote na račun moralnih, etičnih in duhovnih. Sodobne šole so v veliki meri izgubile vzgojni značaj. Tehnični čut je izrinil čut za človeka. Ljudje začenjajo marsikje jemati drug drugega brezosebno, kot stvar ali celo kot sredstvo. V duhu takšne mentalitete in ideologije se zdi nasilje sprejemljiv način za uveljavljanje v življenju, posebno ker posameznik obenem pomanjkljivo oblikuje vrednote, ki bi temu nasprotovale.

Znanje o tem, kako pomembni so za srečno življenje zadovoljujoči medsebojni odnosi, še posebno v družini, kako te odnose vzpostaviti, ohraniti in razvijati ter ostale potrebne veščine za kvalitetno družinsko življenje in zadovoljujoče odnose nasploh, bi moral omogočiti in podati tudi izobraževalni sistemi v okviru obveznih izobraževalnih vsebin že od osnovne šole naprej. (Marinček, 1998)

Izobraževalni sistemi izobražujejo predvsem za poklic ne pa za življenje. Znanje in veščine potrebne za zadovoljujoče odnose in srečno življenje, so gotovo pomembnejše od številnih na pamet naučenih podatkov, ki jih hitro pozabimo in jih praviloma v življenju tudi ne potrebujemo.
Danes pa je to znanje na žalost v veliki meri še vedno omejeno na strokovne kroge svetovalnih in terapevtskih delavcev.

Literatura:

- Čačinovič-Vogrinčič, G. (2004). Družina danes. Glasilo mestne občine Ljubljana.
- Globokar, R. & Fajdiga, S. & Šverc, A. (2003). Za človeka gre. Ljubljana: Mohorjeva družba.
- Gostečnik, C. (1999). Srečal sem svojo družino. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski center.
- Gostečnik, C. & Pahole, M. & Ružič, M. (2000). Biti mladostnikom starši. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski center.
- Glasser, W. (2002). Nesrečni najstniki. Radovljica: Mca.
- Glasser, W. (1998 ). Teorija izbire. Nova psihologija osebne svobode. Radovljica: TOP.
- Kolborn, M. & Horalambus, M. (1999). Sociologija. Teme in pogledi. Ljubljana: DZS.
- Lasch, C. (1992). Socializacija reprodukcije in zlom avtoritete. V: Bahovec, D. E. (ured.), Vzgoja med gospostvom in analizo. Ljubljana: Krt, str. 182 -209.
- Marinček, A. (1998). Vzgoja za družino. Osebnostna vzgoja. Vzgoja za življenje. Celje: Cilion.
- Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
- Pantley, E. (2001). ABC odlične vzgoje. Zakladinica nasvetov za starše. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Praprotnik, T. (1999). Ideološki mehanizmi produkcije identitet. Ljubljana: ISH, ŠOU.
- Shapiro, L. (2003). Ščepec preventive. Kako preprečimo težave, preden se spoloh pojavijo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Ule, M. & Rener, T. & Mencin Čeplak, M. & Tindar, B. (2000) Socialna ranljivost mladih. Aristej.
- Ule, M. (1996). Mladina v devetdesetih. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
- Zalokar-Divjak, Z. (1996). Vzgoja JE...NI znanost. Ljubljana: Educy.
- Žgavc, D. (2000). Sodobna vzgoja I. Ljubljana: Vrem.
- Žorž, B. (2002). Razvajenost, rak sodobne vzgoje. Celje: Mohorjeva družba.

(Konec nadaljevanj)

(Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik)

Ključne besede: Blaž Ferlinc identiteta družine komunikacija najšibkejši člen starševska odgovornost partnerstvo permisivna vzgoja osebnost starši starševstvo vzgojni pristopi kriza družine kriza vrednot medosebni odnosi vedenje

< Nazaj