Kaj morate vedeti o sugestiji, a si niste upali vprašati ...

Kaj morate vedeti o sugestiji, a si niste upali vprašati ...

18.04.2020 | Avtor: William Walker Atkinson
"Sugestija deluje v smislu vtisa dejstva v razum s strani avtoritativnih trditev (oseb), ponovitev ipd., kot pečat na staljen vosek."

Beseda „sugestija“ izhaja iz latinske besede „suggestus,“ ki ima svoj izvor v besedi „suggero“ in pomeni „Nositi pod.“ Njena originalna raba je bila v smislu „namestiti pod“ ali ob pazljivem, budnem in skrbnem prizadevanju spretno podtikati misli, ideje ali vtise v „notranje zavedanje“ posameznika.

Beseda, v njeni običajni rabi, nakazuje uporabo namigovanja ali drugačne indirektne oblike pritegovanja pozornosti druge osebe. Vendar se je onkraj te rabe pojavil drug in bolj subtilen način rabe besede, to je v smislu prikritega, pazljivega vrivanja ideje na tak način, da bi poslušalec ne opazil, da je sprejel namig, pač pa bi si domišljal, da se je ideja porodila v njegovem lastnem umu, iz delovanja njegove mentalitete. Izraz „prikrito vrivanje“ podaja najbližji pomen te oblike sugestije.

Izraz „neopazno vriniti“ pomeni: „Nekaj blago predstavljati, ali počasi, postopno; pretkano vcepiti; pazljivo ali indirektno namigniti; sporočiti;“ - bistveni pomen izraza je „priplaziti se noter.“ In seveda so mnoge sugestije (v znanstvenem pomenu izraza) tako neopazno vrinjene v um.

 Vendar je med psihologi izraz pridobil nov pomen, to je, posredovanje česarkoli v um druge osebe na indirekten in neargumentiran način. Eden izmed slovarjev definira pomen tega izraza kot sledi: „Uvajati indirektno v um ali misli.“ In nato so psihologi pričeli uporabljati izraz v še širšem pomenu, to je, vplivati na um s posredovanjem drugih objektov, kot so kretnje, znaki, besede, govor, fizikalne senzacije, okolje, itd. In ta uporaba se je razširila kasneje, ob upoštevanju zahtev  privržencev, povezanih s telepatijo, ki so jo uporabljali v smislu „neopazno vriniti ideje v telepatskem pomenu,“ izraz „mentalna sugestija“ se splošno uporablja za razlikovanje te določene oblike sugestije.

 Precejšnje zanimanje in odkritja, ki se nanašajo na velika podzavestna področja uma, sprožajo nove interese v zvezi z rabo sugestije, kajti po mnenju večine piscev so ta podzavestna področja uma posebej dovzetna za  sugestijo in prav k temu delu uma so v resnici namenjene in usmerjene vse sugestije.

„Prikriti vpliv“ se je uporabljal kot pretkano uvajanje misli v to področje mentalitete. Mnoge teorije so razlagale fenomen podzavesti in v njeni stopnji sugestibilnega-uma in diskusije še vedno besnijo. Toda ne glede na to, katera teorija bi na koncu prevladala, je dejstvo o obstoju področja podzavesti neizpodbitno.

Medtem ko se teoretiki prepirajo o imenih in splošnih zadevah, velika množica raziskovalcev odkriva nove principe uporabe in nova dejstva o fenomenu, ki se nanaša na ta čudovita področja razuma.

Medtem ko teoretiki razpravljajo „Zakaj,“ odkrivajo raziskovalci več o „Kako.“ Zadeva je dosegla nivo, ko se lahko opusti misticizem ali „nadnaravnost“ in se preučuje iz povsem znanstvenega vidika. Podzavest bi bila brez Sugestije kot „Hamlet“ brez princa. Dva subjekta sta tesno povezana in težko se upošteva enega drugače kot v povezavi z drugim.

 Zaradi lažjega razumevanja sodobne psihološke rabe izraza „sugestija“ - kar je raba, kot jo bomo >> v tej knjigi uporabljali za ta izraz, - morate obsežno razlikovati med idejami, ki jih je po eni strani sprejel um ob uporabi logike, sklepanja, demonstracije, dokazovanja, itd.; in vtisov  ali idej, induciranih v um na osnovi drugih metod.

Izraza „Vtis“ in „Inducirati“ vam bosta podala najboljšo zamisel o  učinku sugestije. Ko je ideja plasirana v razum osebe s Sugestijo, je tja nameščena z eno od sledečih treh osnovnih metod:

I. Sugestija v smislu vtisa dejstva v razum s strani avtoritativnih trditev, ponovitev ipd., preko katerih sugestija deluje kot pečat na staljen vosek; ali
II. Sugestija v smislu indukcije ideje v um s posrednim dobrikanjem, namigovanjem, priložnostnim omenjanjem, ipd., ob katerem se um sprosti samonadzora,  in se porazgubi instinktivni odpor; ali
III. Sugestija, kjer po linijah asociacij zunanji pojavi, objekti, okolja itd., delujejo na oba načina, z indukcijo in vtisom ideje v um.

Seveda obstajajo primeri, ko so vse te tri metode kombinirane ali združene, toda pozorna analiza bo pokazala, da je ena ali več od teh treh vedno jasno razvidna v vseh primerih Sugestije.

Več o tem v knjigi > Sugestija in avtosugestija

 


Ključne besede: William Walker Atkinson sugestija avtosugestija prikriti vpliv manipuliranje  



Če imate smisel za oblikovanje, željo po 3D modeliranju in animiranju, potem si le vzemite čas in prelistajte knjigo. Gotovo boste našli nasvete, prikaz dela in še kaj, kar vam bo pomagalo vstopiti v 3D svet ...
Priročnik za vizualiziranje
Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Spoznajte drobceno kresničko Sijo in njeno prijateljico, pikapolonico Lili!
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Edina oseba,katere vedenje lahko nadzorujemo,smo mi sami.

William Glasser